Bolečina je moja stalna spremljevalka

Menjava blazine in protibolečinske tablete ne pomagajo kaj dosti proti bolečini v vratu in ramah.
Fotografija: Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Foto Shutterstock

Bolečine v vratu in ramah so moja stalnica. Ne vem več, koliko let že. Zamenjal sem kar nekaj blazin, ker se pogosto zbujam zaradi bolečin. Težko pogledam nazaj, predvsem v levo stran. To še posebno občutim pri vožnji. Kadar delam na vrtu ali kosim travo, se stanje še poslabšuje. Pekoče bolečine čutim do sredine hrbta, ob lopatici. Včasih vzamem protibolečinske tablete, vendar imam občutek, da ne zaležejo kaj dosti. Kako si pomagati, da se stanje izboljša? Naj poskusim s kakšnimi vajami? Vesel bom kakršnegakoli nasveta. Mirko

Najprej moramo odpraviti vzrok, ki pripelje do bolečin v vratu in ramenskem obroču, nato pa se lahko podamo na pot lajšanja bolečin. Vzroka v celoti zagotovo ne bomo odpravili zgolj z zdravili. Ta nam lahko začasno omilijo bolečine, a pomembno je, da se težav lotimo celostno. Vrat predstav­lja prožnost, zmožnost videti, kaj je »zadaj«, in če se pojav­ljajo bolečine v vratnem predelu, z duhovnega vidika nočemo videti drugih plati vprašanja, smo trmasti in okoreli. Bolečine v ramenskem obroču po drugi strani kažejo, da smo si naložili preveč bremen. Upoštevajte to in s tem zavedanjem začnite odpravljati »podtalne« vzroke bolečin.
Sodobno življenje nas je prikovalo za pisalno mizo in pred televizijske zaslone, dneve vse prevečkrat presedimo in se premalo gibljemo. Že zjutraj sedemo za mizo, se prestavimo v avto in nato delovni dan preživimo sede, po možnosti v nespremenjeni drži. Naše telo pa potrebuje redno gibanje, da bo ostalo zmogljivo in zdravo. Nanj vplivajo tudi duševne obremenitve in čustveni stres, ki ga »odlagamo« na mišice, posebno tiste na vratu in ramenih. Takšen stres se navadno izraža kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol.

Težav s hrbtenico pa ne povzročata le dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, prav tako škodljiva so dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi. Tudi čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje običajne naloge, držati hrbtenico pokonci, temveč jih presežek kilogramov še dodatno obremeni.

V ozadju težav so lahko tudi okvare živcev v hrbtenjači. Glavni simptomi so bolečine v hrbtenici in sklepih, glavoboli, vrtoglavice ter bolečine ali mravljinčenje v nogah in rokah. Okvare živcev v hrbtenjači lahko povzročijo nepravilno delovanje organov, oslabljeno mišično moč in bolečino. Eden od vzrokov je lahko tudi pritisk vretenca, medvretenčne ploščice ali mišic na živec.

Bolečine v vratu so lahko akutne – pojavijo se nenadoma ali se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata, in sicer tako pri vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebno pri ljudeh, ki se nevajeni lotijo nekaterih fizičnih del, in tistih, ki se s športom ukvarjajo le ob koncu tedna. Kronične bolečine so kompleks­nejše in trajajo nekaj mesecev.

Natančnega vzroka velikokrat ni mogoče najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogoste se pri boleznih, kot so artritis, ukriv­ljenost hrbta, nepravilne hrbtenične krivine, ali ob pomanjkanju kostnih mineralov. Druga vzroka sta lahko prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Velikokrat pa se bolečine pojavijo, ko smo pod stresom in dolgotrajnimi duševnimi obremenitvami, ki se jih morda niti ne zavedamo.


Brez sunkovitih gibov


Ramenski sklep je po anatomski zgradbi in funkciji eden najbolj kompleksnih telesnih sklepov. Omogoča največji obseg gibljivosti, navkljub izredni fleksibilnosti pa hkrati zagotavlja stabilnost roke. Njegova zapletena zgradba in delovanje pa sta kriva tudi za pogostejše poškodbe in z njimi povezane bolečine.

Bolečine v rami se zaradi različnih vzrokov kažejo na različne načine. Včasih se bolniki zaradi močne bolečine zbudijo sredi noči. Akutna bolečina se v nasled­njih dneh še stopnjuje in vedno bolj omejuje gibanje z roko. Taka nenadna, huda bolečina je največkrat posledica preobremenitve. Bolečine v rami lahko nastajajo in se stopnjujejo tudi v daljšem obdobju. Večkrat bolniki čutijo, da so boleči nekateri gibi v končnem ali srednjem obsegu giba.

Težave lahko trajajo več let, ponavadi se stanje počasi slabša ali se pridružijo še druge miofascialne težave. Največkrat so vzrok degenerativne spremembe (kalcinacije, utesnitveni sindrom, tendinitis ipd). Bolečino sprožijo predvsem ponavljajoči se gibi in delo nad višino ramen. Če občasno že čutite bolečine, se izogibajte sunkovitim gibom, še posebno pri dvigovanju težjih bremen. Kljub bolečini je priporočljivo izvajati vaje, s katerimi želimo predvsem ohraniti gibljivost ramenskega sklepa, ki se vse prehitro zmanjša.

Vaje, ki so primerne za bolečine v vratu, ramah oz. zgornjem delu hrbtenice, naj vam svetuje in pokaže strokovnjak in jih vsaj v začetku ne izvajajte sami. Ko osvojite osnove izvedbe, je pomembno, da vadite redno, vsak dan, najbolje v sedečem položaju. Gibi pri vajah naj bodo gladki in ne sunkoviti. Začnite s tremi do petimi ponovitvami, nato obremenitev in število ponovitev počasi stopnjujte. Vaje vam ne smejo povzročati ostre bolečine, ki se širi v zgornji ud, mravljinčenja v rokah in vrtoglavice. Med njimi ne zadržujte diha, ampak dihajte normalno.

Ker pa je ravno čas dopustov, poletnega oddiha, je morda pravi čas, da se tudi sami ustavite, si odpočijete od vsakdanjega dela in skrbi. Ko boste imeli vsaj kakšen trenutek zase, se vprašajte tudi, kaj vas psihično obremenjuje, kaj bi lahko spremenili, da bo vaše življenje bolj lahkotno in sproščeno. Včasih lahko že majhna sprememba v vaši glavi spremeni vaš pogled na svet, s tem pa se zmanjša tudi obremenitev oziroma teža skrbi na vaših ramenih.

Komentarji: