Bolj živih jaslic pa še ne!

Če kaj, potem opis »najbolj žive jaslice« za predstavo z mukajočim volom, živahno drobnico, mirno oslico in ponosnimi kamelami še kako drži. In da prav zato Božična zgodba, ki jo bodo zaposleni v ljubljanskem živalskem vrtu skupaj z zborom in solistom izvedli že peto leto zapored, deluje zares avtentično. Poleg tega organizatorji pred predstavo in po njej obljubljajo tako pestro dogajanje, da zagotovo ne bo nikomur žal, ker je prišel.

Hlevček poleg kmečke bajte in kašče je že stal, posteljica za dojenčka je bila nastlana z deteljo, svetleči oder, od koder bo Marijo nagovoril nadangel Gabriel, pa je bilo treba še malo obtesati, nato se je tovornjaček z žago odpeljal. Mladca sta s precej truda zanetila dva ognja.

»Zdaj so vaje najbolj intenzivne, vsak dan dodamo še kak nov element, ki bo v predstavi, saj se morajo živali do premiere navaditi prav vsega – od ognja, dima, aplavza, teme, kostumov … –, da niso preveč pod stresom. Tri kamele so prejšnja leta že šle skozi te preskušnje, za Gobi pa je res vse novo. Danes prvič vidi rdečo zaveso, avtomobili se vozijo mimo … ni ji lahko,« je pojasnila Sara Šinko, oskrbnica devetmesečne kamele, ki je bila nenehno za petami svoji mami Salimi. »Vsaka kamela ima v predstavi svojega vodnika, ki jo vodi po prizorišču, čeprav morajo pogosto tudi stati ali ležati pri miru, kar za žival ni lahko. Preprosto se morajo naučiti, in to dosežemo s postopnim treningom in veliko pozitivne spodbude. A do prve predstave bo vse nared.«

Drobnica gre tja, kamor gre hrana. Oslici pa neznansko diši lucerna. Foto Mavric Pivk/Delo

Živali pripravljajo tako rekoč vse leto, intenzivno pa zadnja dva meseca, da na polurni predstavi ni kakšnih presenečenj. »Ah, tale je pridna, izkušena, nobenih težav ni z njo,« je povedala Vanda, oskrbnica istrske oslice Drobtinice. »Pridno sledi Mariji in Jožefu v predstavi, stoji, kadar je treba … Še največ dela imam, da jo odganjam stran od lucerne, ki jo sicer v predstavi smuka naš vol, saj jo nezdravo napenja.«

Vola Tara, ki ga sicer vsi (iz neznanega razloga) kličejo Borči, ni pozabil omeniti prav nihče, saj je to lik, ki se najbolj radostno veseli predstave in vaj zanjo, je povedal oskrbnik kamele Salime. »Kar leti na sceno, še od lani se očitno spomni, da ga v jaslih čaka dobra krma. Zdaj se vsak dan ob dveh, torej ob uri, ko se začnejo vaje, postavi k vratom in muka od nestrpnosti. Super zadovoljen je, v središču pozornosti, stoji in jé, to je njegov smisel življenja,« ga je dopolnila Sara. Pritlikave ovce pa kot živi vlak nagrmadenih vagonov vdano sledijo polnim žepom ali kar peharju krme, ki jim ga pred gobčke ponuja oskrbnik ali dva, in radovedno suvajo v roke, da jih preprosto moraš počohljati.

Eden od svetih treh kraljev. Foto arhiv ZOO Ljubljana

Vse na enem mestu

In da, »glavno vlogo imajo vsekakor živali«, je poudaril Marjan Kastelic, blagoglasi veterinar, prav tisti, ki je pred petimi leti dal pobudo za Božično zgodbo. »Na severu Evrope ponavadi čez zimo zaprejo živalske vrtove, mi pa smo razmišljali, kako bi tudi v tem obdobju poskrbeli za bolj pestro dogajanje. In ugotovili, da boljših jaslic, kot jih lahko postavimo pri nas, ne more imeti nihče v Sloveniji, saj imamo vse živali, primerno sceno … Poleg tega po koncu predstave živali ostanejo na prizorišču, ljudje se navdušeno pomešajo mednje, otrokom razdelimo tudi brikete, da jim živali jedo iz rok. Sledi fotografiranje z njimi, pa z nastopajočimi, eno samo veselje in iskrice v očeh! Iskrilo pa se bo tudi zaradi lučk, bakel in ognjišč, ki bodo razsvetljevali naš živalski vrt; ob tej priložnosti bodo postavljene tudi stojnice s toplimi napitki in prazničnimi prigrizki …«

V predstavi sodelujejo prav vsi zaposleni v živalskem vrtu. »To je za nas neke vrste team building, uživamo v tem, kar se nedvomno čuti v pozitivnem vzdušju. Jaz sem bil na začetku Jožef, zdaj sem človek iz ozadja (smeh), ki poleg številnih drugih sodelavcev skrbi, da prireditev gladko teče. Drugi pa so kralji, pastirji, pisarji, gostilničarka, Herod, Jožef in Marija …«

Najbolj znana jaslična trojica, zadaj pa vol, ki s svojo sapo greje Jezuščka. Foto arhiv ZOO Ljubljana

Ravno zadnja dva smo nekoliko pogrešali na prizorišču, a sta se oskrbnika kamel, rjavega Karla in črnega Hasana z res lepo frizuro, pošalila, da so »glavni človeški igralci danes še na dopustu. Mi pa smo, seveda, ker vodimo kamele, v vlogi svetih treh kraljev,« je smeje povedal Robert Prašnikar. »Jaz, ta četrta, sem pa oproda,« se je oglasila Sara in pojasnila, da so kamele res izrazito čredne živali, ki težko sprejmejo odsotnost katere koli od svojih. »Ko gre kakšna ven iz ograde, druge dobesedno norijo, zato smo v predstavi kar štirje. Sicer bi potrebovali najmanj leto dni, da bi jih navadili na ločenost. Pri kamelah gre namreč vse zelo počasi. Za korak naprej iz ograde in spet hitro nazaj, vsak dan kak korak dlje, a če pride slab dan, smo spet na začetku. Zato je potrebne ogromno ljubezni, potrpljenja in zaupanja v žival, jasni treningi in koraki, kako boš prišel do zastavljenega cilja. Drugače ne gre.«

Brez ljubezni, potrpežljivosti in zaupanja v žival ne gre. Foto Mavric Pivk/Delo

Zamisli ne manjka

V petih letih so v več tisoč evrov vredni predstavi že marsikaj spremenili, je pa tudi izvedbeno na čedalje višji ravni. Potem ko je padla odločitev za Božično zgodbo – gre od začetka, torej, ko Marija izve, kakšne načrte ima z njo Bog –, so najeli režiserja Lojzeta Stražarja, imajo kostumografko prof. Alenko Bartl, maskerja … »trije ljudje so zadolženi samo za luči – imamo tudi posebne svetlobne učinke – in ozvočenje«, je pojasnil pobudnik Kastelic. Zgodbo pripoveduje Jože Vunšek, ne manjka niti petja; glasbeni gost letos bo baritonist Matjaž Robavs, božične pesmi pa bo prepeval mladinski pevski zbor AMEN. Veterinar ima sicer še veliko novih zamisli, ki še čakajo na morebitno uresničitev. »Razmišljam, da bi sceno prestavili k slonom. Med predstavo bi nato na slonici prijahal njen oskrbnik, torej tako, kot je menda v resnici bilo.«

Prizorišče, kjer se dogaja in tudi vadi Božično zgodbo. Foto Mavric Pivk/Delo

A utegne se zgoditi, da Božična zgodba ne bo edina prireditev v zimsko-prazničnih dneh prihodnja leta. Pred kratkim so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu dobili še severne jelene, losa in snežno sovo …, skratka, nabirajo »živi material« za, morebiti, Božičkovo deželo?