Brata Rusjan znova poletela v rodni Gorici

Dva brata, dve popolnoma različni zgodbi. Vendar, kateremu je uspelo? Mlademu, neustraš­nemu Edvardu, ki se je s svojo smrtjo zapisal v zgodovino, ali njegovemu starejšemu bratu Josipu, ki je preživel in živel, vendar si nikoli ni drznil? Prastara zgodba o strahu in pogumu ter o tem, kako neizbežne so posledice naših odločitev, ki sta jo ustvarili režiserka Jasna Hribernik in scenaristka Neda Rusjan Bric, je filmsko premiero dočakala v četrtek zvečer, na 103. obletnico Edvardove smrti. V Gorici, od koder sta bila slovenska pionirja letalstva doma.

Ne gre za prvo ekranizacijo o slovenskih bratih Wright – divjem Edvardu, ki ga žene želja po zmagovanju, ter treznem in preudarnem Josipu –, je pa najnovejši film o prvih slovenskih letalcih poseben v več pogledih. Najprej zato, ker je nastal po istoimenski predstavi iz leta 2009, v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in SNG Nova Gorica, avtorice in režiserke Nede Rusjan Bric, sicer daljne sorodnice bratov Rusjan. Filmska režiserka Jasna Hribernik, ki je takrat pri predstavi sodelovala kot avtorica filmskega in video dela, je zdaj prizore z odra prestavila in posnela v prostorih cerkve v Kostanjevici na Krki.

»To gotsko cerkev sem izbrala zato, ker po mojem simbolizira željo človeka, da bi se povzpel na nebo. Prazen prostor je s svojo arhitekturo ponudil ambient, ki lahko simbolizira tudi Edvardovo dušo in vztrajnost. Gre za praznino, ki je hkrati polna želje po letenju. Je pa res, da sem bolj kot mit poskusila zaobjeti vprašanje smisla našega početja,« je po premieri v goriškem Kinemaxu povedala Hribernikova.

Poleg tega se v filmu pravzaprav prepletata dve zgodbi; sedanjost in preteklost. Sledimo dekletu, ki v iskanju svojih korenin odkrije zgodbo bratov Rusjan, pionirjev letalstva iz Gorice. Ob njunih prvih poskusih letenja in Edvardovem strmoglavljenju se ji razprejo vprašanja o svojem last­nem življenju; naših medsebojnih odnosih, o tem, koliko smo priprav­ljeni tvegati pri svojih življenjskih odločitvah in kaj sami storimo, da bi uresničili svoje sanje. Kdaj, kako in ali sploh želimo prestopiti črto, ki loči povprečneža od zmagovalca? So tisti, ki so na vrhu, tam po naključju?

Edvard je svojo strast do letenja plačal z življenjem, a se je prav zaradi zvestobe samemu sebi in svojim san­jam za vedno zapisal v našo zavest, medtem ko si njegov starejši brat Josip, celo pobudnik in konstruktor njunih letal, ni nikoli upal leteti in je zato po Edvardovi smrti in selitvi v Argentino skoraj popolnoma utonil v pozabo.

Pogum in strah

Postavitev se hkrati spogleduje z zgodovino filma kot umetnosti, ki se je rojevala sočasno z letalstvom. »Ker sta brata Rusjan delovala v istem času kot brata Lumiere, je bil tudi prvi prizor narejen v smislu nemega filma, ki se počasi razvija,« pravi Neda Rusjan Bric. Priznava, da se je »z bratoma Rusjan hotela ukvarjati subjektivno«, zato je k predstavi tudi povabila Hribernikovo.

So torej ženske tiste, ki imajo danes, tudi v filmskem in gledališkem svetu, več priložnosti stopiti naprej? »Mogoče si upamo ženske več eksperimentirati, tudi pri formi filma. Z različnimi mediji se danes namreč zelo malo eksperimentira,« meni Jasna Hribernik, režiserka filma Eda – zgodba bratov Rusjan, ki je nastal v produkciji Televizije Slovenija in Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in v katerem so zaigrali Ivan Peternelj, Robert Prebil, Daša Doberšek, Jožica Avbelj in Ivo Barišič.

Naj povemo še, da je zgodba o bratih Rusjan pravzaprav ena iz Primorske trilogije Nede Rusjan Bric. Prva je bila zgodba o aleksandrinkah – gre za projekt Trieste–Alessandria Embarked (Štorja od lešandrink), ki je tako v Sloveniji kot Aleksandriji doživel izredno topel sprejem in dobil odlične kritike –, tretja pa očitno še nastaja.

»Jaz se vedno odločim za zgodbo, ki je zgodovinska. Zgodovina je namreč tista, ki govori, kaj smo danes in kam gremo. Ne bi rada delala zgolj dokumentarcev in predstavljala zgolj dejstev, ampak vedno poiščem tisto, kar me zanima znotraj zgodbe o nekdanjih, skoraj že mitoloških osebah. Te zgodbe pa pustim povedati današnjemu človeku. Kljub vsem stoletjem, ki minejo, so si namreč vprašanja, ki si jih zastavlja človek skozi čas, podobna. Tudi zato se ukvarjam z vprašanji poguma in strahu,« pravi Neda Rusjan Bric.