Brez načrta B lahko slavje pade dobesedno v vodo

Že nekaj let je res veliko povpraševanja po porokah na prostem, zlasti za slavja, je potrdila Blažka Kopač Županc, dolgoletna organizatorka porok (Infinity Events), pa tudi ustanoviteljica in predavateljica prve slovenske akademije za organizatorje porok, Infinity akademije. »Tako smo že lep čas priča trendu tako imenovanih toskanskih porok, kar se je k nam razširilo predvsem prek družbenih omrežij, kot so instagram, pinterest in druga, gre pa za poroke, ki jih je zaradi okolja najbolje izpeljati na Krasu ali v Istri. To namreč pomeni dolga omizja na trati pod lučkami, navidezno razpuščeno dekoracijo, starinski pridih zaradi kamnitih stavb ...«

V Sloveniji je v povprečju na leto med 6500 in 7000 porok, a si po njenih izkušnjah le do 15 odstotkov parov privošči v celoti stilsko dovršeno poroko, kar pomeni povezanost vseh detajlov od vabil naprej do konca. Se pa za kaj takega, tudi za najem organizatorja poroke in celotnega slavja na višji ravni, odločajo predvsem mešani pari (da je eden tujec) oz. iz osrednjeslovenske regije, ljudje z napornimi službami in uspešnimi karierami, pogosto z majhnimi otroki. »Zato to znanje poiščejo drugje in so potem razbremenjeni skrbi: od same zasnove, organizacije do izvedbe,« je pojasnila Kopač Župančeva.

Pred osmimi leti je najprej ponujala poroke na ključ, torej delala po nekem ustaljenem načrtu z vedno istimi ponudniki cateringa, dekoracije, zabavnega programa ... »kar je zagotavljalo nekaj nižje cene«, potem pa se je posvetila butičnim porokam, »kar pomeni, da je prav vsak dogodek unikaten, zato je treba vanj vložiti precej več dela, a je vredno«. Kot izkušena organizatorka je namreč doslej spoznala številne ponudnike poročnih storitev, sodeluje le z najboljšimi po njenem mnenju, lažje tudi izbere najbolj primernega: »Ko spoznam stranko in ugotovim, kakšen slog bomo ubrali, najdem fotografa, ki mu je tak slog najbliže, težim pa tudi k temu, da se značajsko ujamejo, kar je ključno za nastanek dobrih fotografij.«



In romantični posnetki zelenic s starinskimi stoli, dolgimi prti, diskretno razsvetljavo ... vedno pritegnejo, vendar na vse to izredno vpliva vreme. To je v Sloveniji nestanovitno in ni ga, ki bi znal toliko vnaprej napovedati, kakšna bo tista sobota, ko bi se zaljubljenca rada poročila, zato, kakor pravi lastnica Infinty Events, se nikdar ne odločijo za organizacijo poroke na prostem brez načrta B. »Ker vreme je res problem in je lahko v hipu uničeno vse, kar postavljaš na mize celo dopoldne ali še dlje, tega pa si ne moremo privoščiti. In že če obstaja najmanjša možnost, da bo deževalo, preskočimo na načrt B, kar rešujemo predvsem s šotori. Včasih je dovolj že streha, brez stranic, da so pod njo vsaj mize z vso dekoracijo vred, seveda pa je lažje, če je slavje na lokaciji, ki ima zmogljivosti tako na prostem kot v notranjosti in se lahko recimo vsaj obred spelje zunaj, slavje pa se, če se vreme pokvari, nadaljuje v notranjih prostorih.«

A nekateri pari želijo zgolj in samo naravo: številni, na primer, obred opravijo v uradnih prostorih (mestne hiše ipd.), pozneje pa organizirajo tako imenovano piknik poroko, torej slavje v naravi, ki je lahko tudi bolj preprosto: dobesedno piknik, ki je lahko tudi športno obarvan, kar, na primer, poleg porok na rdečih preprogah, boho (boemski slog) in vintage porok ponujajo na prireditvenem prostoru Piknik Ribno pri Bledu. So pa tudi pari, ki zavračajo vsakršne (zidane) stene tako med obredom kot na slavju. »Treba je vedeti, da taka stvar potem tudi več stane: če kaže na večinoma ugodno vreme, najem strehe šotora nanese okoli tisoč evrov, ob slabi napovedi pa je treba postaviti še stranice, tudi leseni pod, zlasti če je deževalo že prej, saj bodo svatje v nasprotnem hitro blatni, nevestina obleka rjava ... Vse to pa pomeni že kar konkreten strošek, okoli 3000 evrov.«

Za lepe spomine

A poročni dan je poseben dan, menda vreden stroškov, saj, če je sreča, se zgodi le enkrat v življenju, spomin nanj pa ne zbledi, zlasti če je vse teklo po pričakovanjih mladoporočencev in brez nepotrebnega stresa. »Sicer se včasih zgodi, da so želje preprosto prevelike, neuresničljive, zlasti ker je večina 'uvoženih' iz tujine. Nekateri bi se radi poročili tudi na lokacijah, ki njim osebno veliko pomenijo – ali sta se tam partnerja spoznala, zaročila ... –, vendar obstajajo predpisi, kje se uradni obred lahko izvede: (za matičarja) mora biti dostopen z avtom, zahteva se svečana obleka, ozvočenje, miza in stoli za bodoča zakonca (in priči), vsaj minimalna streha nad glavo,« je strnila poznavalka.

Pooblaščenec Upravne enote Ljubljana Pavle Hevka, ki letos začenja svojo tretjo »sezono« sklepanja zakonskih zvez, je že doživel nekaj bolj izstopajočih obredov. »Vodil sem, na primer, poroko, ki jo je nevestin oče pripravil na domačem posestvu in imam nanjo nepopisno lep spomin. Smo pa obred izvedli tudi že v zaporu na Povšetovi, a se tudi tam potrudili za čim bolj prijetno vzdušje.« Rad se spominja poroke na idiličnem Jelenovem grebenu (občina Podčetrtek), pa romantike v Polhovem Gradcu ob gradu, tudi čudovite lipiške kobilarne, »če pomislim na Ljubljano, pa ne bom pozabil poroke na terasi hotela Intercontinental, od koder so krasni pogledi na mesto. Podobno lepo je na Ljubljanskem gradu, kjer sem med drugimi spremil v zakon dve tujki, ki sta se na dopustu v Sloveniji zaljubili v našo prestolnico in se potem prišli sem tudi poročit.« Sam bi si kot pilot želel tudi porok v zraku, a tega predpisi (še) ne dovoljujejo, navdušuje se tudi nad obnovitvenimi zaobljubami, »saj so to lepi dogodki, ki oživijo ljubezen, hkrati pa zbujajo veselje in druženje med ljudmi, česar danes primanjkuje«.

Od 1. januarja lani se je sicer zaradi spremembe družinskega zakonika mogoče poročiti brez prič in tudi brez pooblaščenca, pa vendarle, kakor je povedal Hevka, se večina parov odloči za klasiko: obred z matičarjem in pooblaščencem, ki običajno pripravi nagovor mladoporočencema, s pričami, pa tudi s prstani, ki že nekaj let niso več nujni za sklenitev zakonske zveze. So pa sobote še vedno najbolj oblegane, čeprav, kakor pravi pooblaščenec UE Ljubljana, se povečuje tudi število obredov med tednom. Podatki Statističnega urada Slovenije izpred dveh let kažejo, da je bila dan z največ porokami v letu sobota, 17. junija 2017, pa tudi, da je največ povpraševanja po porokah v septembru: pred dvema letoma jih je bilo septembra sklenjenih največ v letu, 1014, julija le nekaj manj, a vseeno (1011), junija pa 989. »Nekako se je ustvarilo prepričanje, da je september še sončen in topel, vreme pa bolj stanovitno kot v poletnih ali pomladnih mesecih. No, v Istri ali na Krasu mogoče še, za notranjost Slovenije pa je vreme nemogoče vnaprej napovedati,« je komentirala Blažka Kopač Županc.

Rezervacije dve leti vnaprej

Tudi zato so lokacije, kjer je mogoče celotno poroko izpeljati na prostem, hkrati pa imajo še lepe in dovolj velike notranje prostore za načrt B, zasedene leto, celo dve vnaprej. »Še pred štirimi leti je bilo dovolj zgodaj, če si tako lokacijo rezerviral dobrega pol leta prej, zdaj se je to podaljšalo tudi za štirikrat.« Za dve leti vnaprej sta razprodana romantična Žička kartuzija in Kodarinov mlin v Šmarjah. »Slednji je zaradi čudovitega vrta z drevjem, istrskim kamnom, reko Dragonjo … idealen ravno za toskanski tip porok, poleg tega pa imajo še svoj zelo estetski šotor, tako da je poroka mogoča tudi v slabšem vremenu,« je povedala Kopač Župančeva. Podobne možnosti ponujajo na posestvu Pule na Dolenjskem, na Brdu pri Kranju (»Račji otok je krasna lokacija!«), v Štanjelu in še na nekaj lokacijah na Krasu, ni pa povsod dovolj kapacitet za sto ali več svatov.

Zaradi velikega povpraševanja taka prizorišča v zadnjem času vznikajo drugo za drugim, »med drugimi eno v Ospu, drugo v Gozdu - Martuljku,« zvišujejo pa se tudi cene storitev: »Če ponazorim s primerom: cena poročnega menija se je v zadnjih štirih, petih letih podražila vsaj za dvakrat.« Si pa nekateri privoščijo še večji prestiž; danes je mogoče najeti tudi celotno posestvo za poroko, na primer Vilo Fabiani, ki prav tako omogoča sanjsko poroko na prostem.«

Z Vilo Fabiani pogosto sodeluje Špacapanova hiša iz Komna, ki zagotavlja catering na visoki ravni, in tudi njihove izkušnje kažejo, da si večina parov želi poroke na prostem. »Vendarle gre za poletne mesece, ko dnevi kar vabijo na plano, a mi ne privolimo v sodelovanje, če ni možnosti, da se vse spravi pod streho. Preveč dela in denarja je namreč vloženega v vse skupaj in bi bilo škoda, da v zadnjem trenutku vse pade – dobesedno v vodo. Je pa res, da v glavnem catering ponujamo na lokacijah, kjer sta na voljo obe možnosti: poleg Vile Fabiani tudi v Mladinskem hotelu v Pliskovici na Krasu, prihodnje leto pa bo zaživela še ena lepa poročna destinacija, in sicer v Botaničnem vrtu v Sežani, kjer smo poskusno že izvedli že nekaj porok,« je povedal Ago Špacapan.



Glede cen njihove kulinarične ponudbe odgovarja takole: »Zavezani smo kakovosti sestavin in priprave hrane – v 90 odstotkih delamo z domačimi, torej kraškimi surovinami –, ne delamo na masi, pač pa težimo k najvišjemu mogočemu zadovoljstvu naših strank, kar se seveda pozna tudi pri ceni, ta je od 50 evrov naprej na osebo.« Delajo za skupine, večje od 30, a za največ 90 ljudi, »saj se ob večjem številu svatov ne bi mogli posvetiti gostom, kakor si želimo: da jim lahko hrano pripravljamo in serviramo pred njihovimi očmi na inovativnih žarih, pečemo v soli, uporabljamo bakrene lonce in kotličke, da je tudi to doživetje, sicer pa pri pripravi slavja težimo k temu, da se povežejo prav vsi elementi: prostor, okrasitev, glasba in kulinarika, kar zagotavlja nepozabno poroko.«



S parom oziroma organizatorjem poroke se dobijo vsaj tri- do petkrat, da se uskladijo v željah, postavitev, priprava in pospravljanje pa skupaj vzamejo tri dni, »a je nujno najprej vzpostaviti infrastrukturo, da se lahko na dan D popolnoma posvetimo kulinariki«, je pojasnil sogovornik. Ko se začnejo na posestvu zbirati svatje, tako običajno postrežejo z dvema ali tremi manjšimi prigrizki, skupaj z domačimi žganicami in sokovi, po obredu s šampanjcem in jagodami, sledi še zadnji pogrinjek v stoje, običajno hladni bife z domačimi mesninami, karpačem, veliko zelenjave, kruhom z drožmi. Potem sledi večerja z juho, toplo predjedjo ali dvema, sorbetom, glavno jedjo, ki ji sledita sladica in na koncu običajno še torta, je povprečni poročni meni opisal Špacapan.

»Zarjavele« torte in sladki kotički

Tudi pri poročnih tortah že kar nekaj časa vztraja trend vintage-retro; redki pari se sicer še vedno držijo klasike in naročajo večnadstropne torte s figuro mladoporočencev na vrhu, so pa brez dvoma trenutno bolj priljubljene na videz bolj razpuščene, »zarjavele« torte. »Medtem ko so bile še lani pri nas precej moderne 'gole' oz. naked torte, kar pomeni, da niso obmazane s smetano, so do letos priljubljenost obdržale samo še half-naked torte, torej le delno premazane s smetano, ki so večinoma okrašene kar s pravim cvetjem, takim, ki je tudi v nevestinem šopku, zato slaščičarne pri tem pogosto sodelujejo s cvetličarji,« je pojasnila Nina Pazlar Cerkovnik iz tržiškega Slaščičarstva Cerkovnik.



Tudi pred leti zelo razširjena ticcino masa se za poročne torte skoraj ne uporablja več, med drugim zaradi težnje po bolj zdravih sladkih grižljajih. Poleg tega so zdaj pogosto samo v dveh nadstropjih, druge torte pa so zraven posamično, če seveda ena ne zadošča ali če kdo naroči, kar ni tako zelo redko, še brezglutensko. Nov trend je tudi višina torte: te so v zadnjih letih zaradi modnejšega videza pogosto višje in manjšega obsega, kar zadeva barve, pa vztraja klasika. »Bela ali šampanjsko bela,« odgovarja Pazlar Cerkovnikova, »pa vendarle se zdaj uveljavlja tudi trend izrazito živo pobarvanih tort ali tort, barvanih v stilu ombre.« Sem ter tja se zgodi, da mladoporočenca sploh nimata torte, ampak se odločita za mini tortice (cup cakes). So pa danes na ali ob sladkostih pogosto tudi leseni napisi v angleščini: love (ljubezen), just married (pravkar poročena), Mr. in Mrs. (gospod in gospa) in podobno, na poročnih slavjih pa so čedalje bolj zaželeni tudi tako imenovani sladki kotički, kjer so postrežene trenutno zelo priljubljene sladice v kozarcu, sveža, sladka in slana peciva (ki lahko nadomestijo kanapeje), vse lepo aranžirano v slogu celotnega dogodka.