Brez zob nad pitbula

Mučenje živali: Boj proti pasjim bojem padel v političnem boju

Objavljeno
20. maj 2016 18.16
Lara Koren
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Včasih so bile številne reči dovoljene, danes so prepovedane. Vendar to ne pomeni, da se ne dogajajo več, samo premaknile so se v podzemlje. Tako so bili včasih dovoljeni pasji boji, do danes pa so jih v razvitih državah prepovedali. Vendar to ne pomeni, da jih ni več. Samo premaknili so se v podzemlje. Tudi v Sloveniji.

Pred letom se je približno deset deklet, ki so se že prej ukvarjale z zaščito živali, organiziralo v Zavod Pit za pomoč, pravice in zaščito živali, v okviru katerega deluje tudi civilna iniciativa Ustavimo pasje borbe. Direktorica zavoda Lara Koren je povedala, da so se za institucionalno delovanje odločile tudi zato, ker so hotele spremeniti zakonodajo na področju mučenja živali.

Zakonska pobuda

Tako so v Zavodu Pit spisali predlog sprememb kazenskega zakonika v delu, ki govori o mučenju živali. Surovo ravnanje z živalmi in njihova spolna zloraba bi postali kaznivi dejanji, za kateri bi lahko dosodili denarno kazen in do pet let zapora. Organizacijo, udeležbo in pomoč pri organizaciji živalskih bojev bi kaznovali kot najhujši obliki kaznivega dejanja, za kateri bi prav tako predvideli denarno kazen in do pet let zapora. Udeleženec takšnih bojev bi lahko dobil do leto zapora; če ima organizacijo bojev na vesti hudodelska združba, pa bi lahko sodišče izreklo kazen do osem let zapora.

Pet let zapora v Zavodu Pit niso izbrali naključno. To je namreč meja, ko lahko začne policija uporabljati prikrite metode, torej prisluškovanje, prikrito sledenje in snemanje. Ker so zdaj zagrožene kazni nižje, prikrite metode odpadejo in zato je po besedah Korenove odkrivanje tako zaprtih združb, kot so te, ki so povezane s pasjimi boji, zelo težko, skoraj nemogoče.

Pobudo za spremembo kazenskega zakonika je Zavod Pit marca vložil v državni zbor s pomočjo poslancev opozicijske Združene levice. Ker so jo podprli tudi v drugih strankah, razen v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji – pod predlog se je podpisalo kar 62 poslancev –, so v zavodu pričakovali, da z uvedbo nove ureditve ne bo težav.

A je prejšnji teden sledilo hudo razočaranje. Na državnozborskem odboru za pravosodje, kjer so obravnavali novelo, je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila na številne pomanjkljivosti. Med drugim na nesorazmernost med kaznivim dejanjem in kaznijo. Po domače, pet let zapora bi bilo po mnenju zakonodajno-pravne službe za surovo ravnanje z živalmi, njihovo spolno zlorabo in prirejanje živalskih bitk preveč. Vlada je pripravila svoja dopolnila in člani odbora DZ za pravosodje so jih potrdili. Organizacija bojev živali in stav zanje ali ukvarjanje z vzrejo in vzgojo živali za boje bodo kazniva dejanja, za katera se lahko dosodi zaporna kazen do dveh let in denarna kazen. Za mučenje oziroma trajno pohabljanje živali pa vlada predlaga dvig zaporne kazni z enega oziroma dveh let na tri leta.

Pitbul ni pasma

Po besedah Lare Koren se za višje kazni za mučenje živali nasploh in še posebno za uvrstitev prirejanja pasjih bojev med kazniva dejanja – zdaj v kazenskem zakoniku niso izrecno zapisani – zavzemajo, ker gre za izjemno kruto početje. Psi se spopadajo na življenje in smrt, večkrat poraženec res pogine, pasjeborcem, kakor si pravijo njihovi gospodarji, pa se praviloma ne zgodi nič.

Korenova sicer pravi, da je v Sloveniji pasjih bojev zelo malo. Vendar je kar 20 psarn, kjer se ukvarjajo z vzgojo psov zanje. Največ jih je menda na Obali, predvsem zaradi bližine Hrvaške, kjer poteka veliko bojev, čeprav so tudi tam prepovedani. Pasji bojevniki, vzgojeni v Sloveniji, pa se za denar in slavo gospodarjev seveda koljejo tudi v podzemlju drugih evropskih držav.

V večini teh psarn vzrejajo pse, ki jih opisujejo kot pitbule, čeprav ta pasma ni uradno registrirana. V pasjih bojih se večinoma spopadajo manjši, mišičasti in okretni psi. Čeprav so kakšne doge ali mastifi orjaški in na pogled srh zbujajoči, so preveč okorni za takšne predstave. Ponekod na Balkanu uporabljajo tudi šarplanince, vendar gre po besedah Korenove bolj za vaško sceno, kjer se lastniki predvsem postavljajo, kakšne mrcine imajo, kakor za resne profesionalne boje.

Tako imenovani pitbuli iz psarn, specializiranih za pasje boje, so mešanci bulterierjev, staffordshirskih terierjev in podobnih pasem. Že več generacij vzreditelji načrtno izbirajo najbolj agresivne predstavnike in jih parijo med seboj. Tako nastajajo prave pasje tempirane bombe. V Zavodu Pit se ne zavzemajo za to, da bi kakšne pasme prepovedali. Njihov dolgoročni cilj je, da bi prepovedali prodajo nepasemskih psov, kakršni so za boj vzgojeni pitbuli. Za potencialno nevarne pasme pa bi bilo dobro uvesti psihološke teste za lastnike in vedenjske za njihove štirinožce.

A gre za stvar daljne prihodnosti, se zaveda Korenova. O tem je v trenutku, ko je pogorel njihov predlog, ki bi dal pristojnim malo več zob za boj proti pasjim bojem, sploh utopično razmišljati.

Ni podatkov

Na policiji so nam pojasnili, da organiziranje pasjih bojev obravnavajo kot kaznivo dejanje mučenja živali po 341. členu kazenskega zakonika. To je kvalificirana oblika dejanja, saj gre za mučenje več psov hkrati, pri čemer jih večina pogine ali pa so trajno hudo pohabljeni. Za takšno kaznivo dejanje lahko dobijo storilci denarno kazen ali do dve leti zapora.

Na policiji pravijo, da so v preteklosti obravnavali nekaj kaznivih dejanj mučenja živali, povezanih s tako »imenovanimi pasjimi borbami«; o tako imenovanih pasjih bojih policisti govorijo zato, ker v kazenskem zakoniku niso izrecno zapisani. Zato jih ne vodijo posebej in nimajo natančnih številk. Kljub temu menijo, da »trenutno v Sloveniji ne predstavljajo velikega problema, saj tovrstna kazniva dejanja v sodelovanju z drugimi službami (veterina, inšpekcijske službe) uspešno obravnavamo v okviru rednih delovnih nalog«.

Lani je policija obravnavala 67 kaznivih dejanj mučenja živali. Preiskala jih je 23, torej dobro tretjino. Vendar ni mogoče reči, pri koliko – oziroma ali sploh pri katerem – gre za pasje boje, saj jih, kot že rečeno, ne vodijo posebej. So pa v zadnjem času dobili več prijav o pasjih bojih, večino od iniciative Ustavimo pasje borbe in anonimnih prijaviteljev po elektronski pošti in telefonu.

Kako se policija odzove? Vse prijave preverijo. Samo na podlagi posredovanega gradiva – ponavadi gre za fotografije in videoposnetke ali le povezave do njih, v besedilu je navedenih nekaj podatkov, ki so običajno s spletnih forumov – ne morejo podati kazenske ovadbe, lahko pa so temelj, da se začne zbiranje obvestil in morebitnih dokazov. Dobili so tudi nekaj informacij o pripravah in organiziranju pasjih bojev v tujini. Ker slovenska policija seveda nima pristojnosti v tujini, so jih posredovali pristojnim varnostnim organom v dotičnih državah.

Če potrdijo sum, da gre kaznivo dejanje, za katero storilca preganjajo po uradni dolžnosti, mora policija narediti vse, da odkrije storilca in preišče okoliščine. Na podlagi zbranih obvestil sestavijo kazensko ovadbo, v kateri navedejo dokaze. Če za kazensko ovadbo ni podlage, pa pošljejo samo poročilo državnemu tožilstvu.

Od Litije do Maribora

Najbolj razvpit slovenski primer, povezan s pasjimi boji, se je zgodil leta 2011. Povezan je bil s takrat 45-letnim Tinetom Resnikom iz Litije. Čeprav je bil brezposeln, je bil znan kot posojevalec denarja – seveda za visoke obresti –, izsiljevalec in nasploh nasilnež. Novembra 2011 ga je za 22.000 evrov ubil bivši policist Igor Bavdek, ki ga je za umor najel eden od ljudi, ki so se opekli z izposojanjem denarja pri njem, Drago Šter. Bavdek je bil za umor obsojen na štirinajst let in pol zapora, Šter za pol leta manj.

Po umoru Resnika so na njegovem vikendu na Tepah nad Litijo, kjer ga je Bavdek tudi ustrelil, našli 15 psov, od katerih so imeli številni poškodbe, kakršne nastanejo v pasjih bojih. Resnik se je poleg drugega kriminala torej verjetno ukvarjal še z vzrejo pitbulov in prirejanjem pasjih bojev. Policisti so našli tudi dokumentacijo, videogradivo, zdravila, pripomočke za oskrbo poškodovanih psov in predmete za njihov trening.

Psi so bili tako nevarni, da so jih morali osem uspavati. Šest ljudi iz Litije, Domžal in s Škofljice so ovadili zaradi mučenja živali. Na policiji so takrat pojasnili, da je šlo za »prirejanje tako imenovanih pasjih borb«. Eden od obsojenih, Željko Andraši, je priznal krivdo in dobil nekaj manj kot 5000 evrov kazni. Kakor nam je povedala Korenova, se sojenje drugim še ni končalo; možnost, da bi koga dejansko obsodili, je po njenem zelo majhna. To da je edini primer, da so v Sloveniji koga postavili pred sodišče zaradi pasjih bojev. Zanimivo je, da je bila pri Resniku na Tepah že pet let, preden so ga likvidirali, zaradi prijave o pasjih bojih veterinarska inšpekcija, vendar ni odkrila ničesar nenavadnega. Takšna »odkritja« inšpekcij, da po prijavah ne odkrijejo ničesar, so po besedah Korenove bolj pravilo kot izjema.

Drugi razvpit primer je iz leta 2014. Takrat so šle Slovenske novice po sledeh hvalisanja Mariborčanke Vesne Vagala Trifunović na spletu, da njeni psi sodelujejo v pasjih bojih in da je lastnica izjemnega šampiona, pitbula Pabla. Objavila je tudi posnetke bojev svojega psa. Njeno hvalisanje se je izkazalo za resnično, Vesna Vagala Trifunović pa je šla tako daleč, da se je nekaj dni po objavi članka v Slovenskih novicah pojavila v oddaji Tednik na nacionalki in svojo zgodbo povedala še v kamero. Splet je seveda skoraj pregorel zaradi ogorčenja anonimnežev in njihovih pozivov k linču pasjeborke, proti njej pa ni nihče sprožil nobenega postopka. Menda bi jo morali zalotiti pri pasjih bojih ali mučenju. Tudi objave posnetkov niso dovolj, da bi policisti lahko potrdili obstoj kaznivega dejanja mučenja živali.

Po besedah Lare Koren se je Trifunovićeva od takrat nekoliko umaknila iz javnosti in menda tudi ne vzreja več psov. Direktorica Zavoda Pit meni, da Mariborčanka ni prava pasjeborka, saj nima dovolj izkušenj za vzgojo vrhunskih psov za boje. Njen Pablo je bil verjetno preprosto genetsko tako izjemen, da je v bojih zmagoval tudi brez prave vzgoje. Je pa šampionski pes že med pokojnimi; menda je umrl, ker ga je lastnica dolga leta pitala z anaboličnimi steroidi. Tako kot pri treningu številnih športnikov jih uporabljajo tudi pri treniranju psov za boje.