Bruseljski poletni sen pred krizno jesenjo

Institucije Unije so že od marca kot opustele, kdaj bo v njih spet živahno, je še vedno uganka.
Fotografija: Tudi bruseljski trgi v poletnih dneh bolj ko ne samevajo. FOTO: Yves Herman/Reuters
Odpri galerijo
Tudi bruseljski trgi v poletnih dneh bolj ko ne samevajo. FOTO: Yves Herman/Reuters

Avgust je zmeraj mesec, ko je ves bruseljski aparat Evropske unije kot v stanju nekakšnega poletnega span­ja. Uradništvo, diplomati, lobisti, časnikarji in drugi iz razvpitega »balončka« se odpravijo na počitnice v svoje domovine ali na druge konce sveta. Na delovnih mestih ostanejo le dežurni, ki morajo pripravljati odzive, kadar se zgodi kaj nepričakovanega. Institucije Unije so sicer že od marca kot opustele, saj po izbruhu pandemije delo poteka skoraj samo na daljavo. V svojih pisarnah so delali le najvišji predstavniki z najožjimi ekipami.

Kdaj in kako se bo septembra začelo »vračanje v smeri normalnosti«, je še povsem negotovo. V Bruslju in vsej Belgiji se je epidemiološka slika resno poslabšala. Število novoodkritih okužb v zadnjih dveh tednih presega 50 na 100.000 prebivalcev in je med najvišjimi v Evropi. Drugo žarišče za Antwerp­nom je sam Bruselj, saj se je virus v mestu spet začel hitro širiti. Eno od tveganj je, da se bodo konec meseca v gosto naseljeno mesto začeli vračati prebivalci, tudi z rizičnih območij. Zato poteka o razprava o strogih ukrepih, kot je obvezna nošnja mask povsod.
 

Nejasno in negotovo


V evropski komisiji za jesen napovedujejo postopno odpiranje. Redne tiskovne konference so še vedno le virtualne. Sredi septembra utegnejo odpreti tiskovno središče na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont, ki je zaprto od marca. Veliko je nejas­nosti, kako bodo izpeljali različna zasedanja. Zadnji, dramatični vrh o proračunu EU in programu za okrevanje, ki sta skupaj vredna več kot 1800 milijard evrov, je potekal s fizično udeležbo voditeljev. Prelitje političnega kompromisa v zakonodajo bo zahtevalo še kopico zasedanj.

Najmlajši se s težavami odraslih ne obremenjujejo, ampak si kar sredi Bruslja poiščejo zabavo. FOTO: Yves Herman/ Reuters
Najmlajši se s težavami odraslih ne obremenjujejo, ampak si kar sredi Bruslja poiščejo zabavo. FOTO: Yves Herman/ Reuters


Po dolgih mesecih kriznega upravljanja je v počitniškem avgustu vendarle nekaj več sproščenosti. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je po radoživem Jean-Claudu Junckerju vnesla več protestantske discipline in si je svoje bruseljske bivališče uredila kar na službenem sedežu v Berlaymontu, je v nemškem tedniku Zeit razkrila še svoje kuharske umetelnosti. Pravzaprav je priznala, da je podpovprečno nadarjena kuharica. A v bruseljskih pripravah na politično jesen, ko se bodo odprla številna težka vprašanja, sproščenosti ne bo.

Po počitnicah čakajo Unijo nemirni tedni in meseci z veliko negotovosti. Gospodarske in socialne posledice pandemije bodo očit­nejše. Tudi populisti bodo najbrž hoteli izkoristiti položaj za širjenje strahu. Končati se bodo morale velike zgodbe, povezane z brexitom. Čeprav Združeno kraljestvo od 1. februarja uradno ni več del Unije, lahko do konca leta uživa še vse koristi notranjega trga in carinske unije. Če sporazuma o prihodnjih odnosih ne bo – danes glede tega prevladujejo črnoglede napovedi –, se bo 1. januarja res zgodila prava kaotična ločitev (no deal).
 

Žgočih vprašanj ne manjka


Voditelji naj bi se že septembra sestali na izrednem vrhu EU, na katerem se bodo lotili še žgočih tem, kot so odnosi s Kitajsko in Turčijo. Opaziti je, kako Washington, potem ko mu glede zaprtja vrat Kitajski za 5G ni uspelo dobiti na svojo stran celotne EU, po tradicionalni praksi sklepa dvostranske dogovore, predvsem z vzhodnimi članicami. Kaj se bo v prihodnje dogajalo v odnosih z ZDA, je že tako ena večjih nejasnosti. Tudi če bo Donald Trump, ki je na več področjih načrtno porušil mostove z Evrope, moral iz Bele hiše, bodo odnosi ostali napeti.



Prav tako prihaja na dnevni red migracijsko vprašanje, ki je v letih 2015/2016 povzročilo eno največ­jih kriz v EU. Evropska komisija bo končno predstavila svoj projekt azilne reforme in solidarnosti (premeščanje prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih vstopnih držav članic po Evropi). To vprašanje, pri katerem madžarski premier Viktor Orbán z zavezniki noče popuščati niti za kanec, se bo povezalo še z vprašanjem spoštovanja pravne države kot pogojem za financiranje iz bruseljske blagajne. Zanimivo bo spremljati, na katero stran se bo postavila Slovenija.

Komentarji: