Iz-povedno: Cesar ima le nova oblačila

Naš cesar še vedno paradira pred ljudstvom oblečen, pa čeprav le v lastne iluzije.
Objavljeno
25. november 2016 12.42
Ricky Simpson zagovornik uporabe konopljevega olja. Na hrvaškem
Brane Maselj
Brane Maselj

Po 31 letih od prvega izida je končno tudi v slovenščini ugledala luč ena največkrat ponatisnjenih knjig, to je knjiga velikega ameriškega zagovornika konoplje kanabisa Jacka Hererja Cesar je gol. Herer je bil goreč vernik v vsestransko koristnost konoplje kanabisa in eden najbolj zaslužnih aktivistov za to, da je njegova Kalifornija kot prva v ZDA po desetletjih prohibicije spet legalizirala medicinsko konopljo oziroma marihuano.

Založnik, založba Ciceron, je slovenski prevod opremil z naslovom Konoplja kanabis in podnaslovom Rastlina, ki bi lahko reševala svet. Morda se mu je zdel originalni naslov Cesar je gol premalo poveden, morda pa tudi meni, da pri nas cesar še vedno paradira pred ljudstvom oblečen, pa čeprav le v lastne iluzije. Ker knjiga govori tako o koristnosti industrijske konoplje kot tudi o medicinski rabi njenega opojnega THC, je povsem primerno, da izpostavi njeno naravo, ki se človeku v glavnem razkriva kot dvojna: konoplja kot industrijska rastlina, kanabis kot droga.

Toda, kar je jasno založniku, ni jasno tudi cesarju. Ali pa mu vsaj dolgo časa ni bilo jasno. Namreč kakšna je razlika med rastlino konopljo in kanabisom. Šele ko se je »zgodila« medicinska marihuana in so začeli terjati pravico do te rastline tudi starši tistih mulcev, ki jih policijski aparat preganja zaradi nekaj džojntov, so se cesarjeva oblačila začela smoditi.

O čem govorim? Te dni se je zelo na tiho s spletnega mesta državnega pravno-informacijskega sistema poslovil prevod besedila konvencije o mamilih, ki jo je OZN sprejela leta 1961. Neka roka ga je na skrivaj izbrisala z obličja svetovnega spleta, čeprav je bilo pred tem v zadnjem letu veliko ropotanja okrog pravilnega razumevanja te konvencije. Konvencija je pomembna, ker določa mesto in položaj marihuane tudi v našem pravnem redu, njeno razumevanje pa je otežil prav prevod, ki ga je nekdo nekoč napravil, kot rečemo, kar po domače, verjetno celo za interne potrebe ministrstva za zdravje. Skratka, šlo je za neformalen in gotovo napačen prevod, po katerem je poleg konopljinih opojnih produktov in derivatov celo rastlina konoplja sama po sebi ena najbolj nevarnih drog, če ne celo najbolj nevarna na svetu.

Zaradi takšnega pogleda, ki ga je seveda prevzelo tudi pravosodje, je postala ena najkoristnejših rastlin državni sovražnik številka ena. Medijske vrstice in sekunde so vsa ta leta polnili junaški uspehi policistov v boju s prepovedano drogo. Tu so zaplenili štiri sadike, tam poldrugi gram opojne travice, v gozdu so našli nasad šestih sadik, nekoga so v petek zvečer zalotili z džojntom v roki ... V zadnjem času sicer beležijo tudi bolj kapitalne ulove, ki nakazujejo, da je mogoče na tem ilegalnem trgu poiskati tudi prave kriminalce. Toda, v celoti vzeto, ko so uspehe slovenske policije sešteli, se je izkazalo, da kar 80 odstotkov njenega boja proti kriminalu sestavlja boj proti drogam. Droga pa je, kot so bili prek tega spornega prevoda inštruirani, tudi vsaka konoplja, ki zraste iz ptičje krme.

Šele pred kakšnim dobrim mesecem smo iz ust uradnega predstavnika ministrstva za zdravje slišali priznanje − on bi verjetno rekel, da gre za informacijo −, da Slovenija nima uradnega prevoda konvencije OZN o mamilih iz leta 1961. Da torej zakonodaja, na katero se sklicujejo represivni organi, temelji tako rekoč na nekakšnih zabeležkah.

Kar bode v oči, je tudi to, da naši organi pregona pri vsem tem preganjanju kriminala ne zmorejo in ne znajo zaustaviti korupcije, ki kot rakave celice zastruplja slovensko kulturo. Predstavnik policije, ki je v četrtek, 24. 11., sodeloval na oddaji TVS Tarča o preplačilih nabav v javnem zdravstvu, je dejal, da že štiri (4!) leta raziskujejo to zadevo. V teh štirih letih, kolikor jim ni uspelo razkriti niti v vrha ledene gore tega problema, je deseterica največjih dobaviteljev našega zdravstva pospravila v svoje žepe skoraj milijardo evrov provizij od preplačanih medicinskih izdelkov. Če ne bi bilo izsledkov raziskovalne skupine novinarjev RTVS, morda še danes ne bi našli povoda za začetek pregona.

Zato pa se vneto nadaljuje boj proti drogam, kot se uradno imenuje preganjanje kanabisa. Na ministrstvu za zdravje medtem nastaja nov predlog uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Slišati je, da bo rastlina konoplja še naprej ostala najnevarnejše mamilo. Iz nje bi predlagatelji »izlužili« ekstrakte ter standardizirane cvetne in plodne vršičke, iz katerih smola ni bila iztisnjena, ter jih potisnili v drugo skupino prepovedi, ki pa ne prepoveduje več uporabe v zdravstvu. Sama rastlina Cannabis sativa L. pa bi še naprej ostala v prvem, najstrožjem razredu. Če bo predlog sprejet v takšni obliki, bodo gotovo ostali prvorazredni tudi problemi, ki jih imajo z represijo končni uporabniki konoplje in kanabisa.

Ljudstvo, nevladniki, je sicer ogorčeno in opozarja, da je cesar gol, toda dokler tega sam ne bo verjel, bodo tožbe zaman.