Chateau Ramšak: razkošje med mestom in vinogradi

Orjaška vinska preša je osrednja točka, okrog katere je nastalo vse drugo.

Objavljeno
21. julij 2017 18.13
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ni vedno preprosto najti zgodbo, ki bo vsebinsko držala skupaj, plemenitila razkošno kamp letovišče. Malo lažje je, če stojiš pred imenitnim, dvesto let starim dvorcem, za katerim se vzpenja vinograd, pred njim pa se razteza star sadovnjak, z drevesom, ki kar kliče po hiški.

Tokrat smo v glampingu Chateau Ramšak v Počehovi pri Mariboru, ki izkorišča dejstvo, da je Podravje ena najpomembnejših slovenskih vinorodnih pokrajin.


Potoček se steka v majhen ribnik. Foto: Tadej Regent/Delo

Spomnimo; vse poletje vam predstavljamo slovenska letovišča, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako gostu ponuditi izkušnjo bližine narave, hkrati pa udobje dobre hotelske sobe. Glamping Chateau Ramšak je zasnovala ekipa Glam Pro – ki je s svojim Garden Villageem nastavila prečko precej visoko ,– je pa skupni projekt podjetja Glamping in družine Ramšak, ki ima posestvo v lasti.

Tudi v Počehovi, kjer stojimo pred dvorcem na eni strani in sedmimi šotori na drugi, je mogoče prepoznati projektantski slog: glamp šotore Adrie različnih velikosti, tu je tudi element drevesnih hišk, ki so pač najbolj prav­ljične, po lahnem bregu se med šotori vije potoček in se steka v majhen ribnik na dnu.


Sedem šotorov vabi goste. Foto: Chateau Ramšak

Šotore povezuje lesena stezica na podestu, sredi glampinga pa je prostor za družabnost, še v nastajanju: med drugim so si projektanti zamislili majhen amfiteatrski letni kino.

V oris: drevesna hiška, torej šotor, ima dve postelji, kopalnico, televizor, wi-fi, klimatsko napravo in ogrevanje po potrebi, na ploščati, na kateri stoji, pa je tudi masažna kad. Sprejme štiri goste, manjši šotori po dva.

Stvari, ki povezujejo

Ob ribniku na dnu resorta sta se veselo preganjala črna labradorca; izkazalo se je, da sta last enega od dveh podjetnikov, ki sta zgodbo pravzaprav začela. In tako smo se spoznali z Andrejem Zemljičem, podjetnikom širokega spektra, ki ima še en zanimiv turistični objekt, hostel Garden House na Bledu. V mariborski zadrugi Vino Piramida se je družil z Andrejem Ramšakom.


Glampe obiskujemo z volvom. Tale je bil ravno pravi za cilj, ki se mu reče chateau, grad torej. Foto: Tadej Regent/Delo

Ta pa je iz družine, ki je z denacionalizacijo sredi devetdesetih dobila vrnjeno imenitno stavbo in pripadajoče posestvo – vinogradi so bili sicer zarasli in neuporabni – in se začela aktivno ukvarjati z vinsko zgodbo, čeprav prej niso delovali na tem področju, izvemo od njega samega.

Stavba je bila v stanju, kakršno so za seboj pustili nacionalizacijski najemniki; zanjo so skrbeli, kolikor pač so, družina jo zdaj postopoma obnavlja. Ohranila pa se je največja posebnost: vinska preša, ki je tako mogočna, da bi človek kar verjel, da je največja v vsej Evropi, če ne kar na svetu. Osrednji vzvod je dolg približno 13 metrov in širok meter krat meter. Pogled je osupljiv in lahko si je ob tem predstavljati, da bo preša, ki je sicer ne uporabljajo, da je ne bi zlomili, zlahka postala središče vinsko-turistične zgodbe.

Najbrž znova, kajti Ramšak meni, da s svojo velikostjo najbrž ni služila samo za potrebe ene družine – zemlje, ki dvorcu pripada, je premalo, da bi potrebovali tako velikost – ampak je tu stiskalo več vinogradnikov teh krajev. Že od nekdaj tako povezuje in je v središču; Ramšak pripoveduje, da pisnih virov o zgodovini dvorca ni veliko, da pa je popolnoma jasno nekaj: najprej je bila preša, hišo so potem zgradili okrog nje, kajti nemogoče je, da bi jo drugače spravili v prostor.


Preša je v srcu te zgodbe in hiše same. Foto: Tadej Regent/Delo

Zdaj si gostje glampinga klet in prešo lahko ogledajo in pokušajo vina; pridelujejo pa polsuha, in sicer silvanec, sivi pinot, chardonnay in muškat. Zdaj ima posestvo 8000 trsov, največjo spodbudo pa so doživeli leta 2004, ko je eno od njihovih vin dobilo nagrado šampion na sejmu v Gornji Radgoni. Spodbudo zato, ker se družina prej nikoli ni ukvarjala z vinogradništvom.

V mestu in na deželi

Posebnost tega glampinga, ki je ravnokar proslavil prvo obletnico delovanja, je, da v Sloveniji ne najdemo drugega, ki bi bil tako blizu velikemu mestu; Počehova je pravzaprav del Maribora, mesta z najstarejšo vinsko trto na svetu. Hkrati pa je v takem geografskem kotu, da deluje, kot bi bili sredi samih vinskih goric, torej lahko uporablja mesto z njegovimi prednostmi in tudi ponudbo ruralnejšega okolja. V Chateauju Ramšak so se povezali z ljudmi bližnjih krajev, ki lahko priskrbijo kakovostno hrano, in kakor smo zasledili po komentarjih gostov, postrežejo dobre zajtrke.

Resort je zanimiv tudi zato, ker je lahko vir navdiha morebitnim bodočim podjetnikom na tem področju turizma: pridobili so skoraj 200.000 evrov nepovratnih sredstev kot inovativen produkt turističnega gospodarstva.


Prostor za druženje v nastajanju: majhen bar, letni kino in odprto ognjišče. Foto: Tadej Regent/Delo

Avgusta boste lahko bralci odločali, kateri slovenski glamping vas najbolj prepriča. V nadaljevanju pa Špela Dolinar (za podjetje Glamping) odgovarja na vprašanja treh strokovnjakov, ki sodelujejo pri naši akciji: Blaža Budje, arhitekta iz biroja Jereb in Budja arhitekti, Ladeje Godina Košir, voditeljice in direktorice platforme Circular Change, in Jane Apih, direktorice zavoda Tovarna trajnostnega turizma, Good­Place.

****

Prosim, razvrstite tri pojme po pomembnosti, kot ste jih pri snovanju glampinga doživljali sami: kontekst prostora, uporabnost, lepota. Zakaj je prvi po vrsti pomembnejši od drugih dveh? (Budja)

Pri snovanju smo izhajali iz narave in konfiguracije terena, ki ga nismo želeli spreminjati ali posegati v njegovo edinstvenost, saj ravno to danes ponujamo gostu – harmoničen stik z naravo. Kontekst prostora je bil strateško in konceptualno izbran z velikim poudarkom na vizualni zasnovi resorta z uporabo naravnih materialov, ki so idilično umeščeni v okolje. Pri idejni zasnovi smo sledili željam in pričakovanjem gostov ter izredni lokaciji in ji dodali pridih ekskluzivnosti in izvirnosti, kar se zrcali v vrhunskem resortu, ki ponuja gostu nepozabno doživet­je.

Kaj je vaša nosilna zgodba doživetja in kako obljubo tega doživetja izpolnite? (Apih)

Naš resort ponuja gostom nepozabno doživetje, kjer se prepletajo vino, narava in razkošje. Pogled na vinograde pomirja dušo, ljubitelji vina pa pri nas uživajo tudi v pokušanju vrhunskih vin, ki zorijo le korak stran od njihove luksuzne nastanitve. Gostje cenijo občutek zasebnosti v elegantno zasnovanih glamuroznih šotorih z lastnim jacuzzijem, kjer lahko uživajo v intimnosti in sproščenem ozračju. Od nas odidejo z naslednjo mislijo: »Vedno znova je tisoč besed premalo in vsaka odveč, ko zapisujemo spomine, da se spet vrnemo v ta pravljični kraj med vinograde.«

Ste pri snovanju koncepta glampinga upoštevali edinstvenost okolja, v katerega ga umeščate, in kako se to kaže v (trajnostni) zasnovi objektov in pripadajočih storitev? (Košir)

Glamping je globalni trend in tako postavlja temelje trajnostnemu turizmu, kar smo pri konceptu tudi upoštevali. Resort je umeščen v star sadovnjak, kjer smo ohranili vsa drevesa, pri zasnovi pa upoštevali sodobne trende in inovativne rešitve, brez posegov v obstoječe okolje. Zavedamo se pomembnosti razvoja trajnostnega turizma, kjer vidimo ključ za uspeh v povezovanju turistične ponudbe na lokalni ravni. Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci, ki nam zagotavljajo svoje dobrine, da lahko gostom ponudimo nepozabne kulinarične presežke.