Deset veličastnih

Predstavili smo vam največje slovenske kraftarje; po naključju je meja, ki omogoča vstop v deseterico, zelo okrogla, 100.000 litrov.

Objavljeno
05. oktober 2019 10.00
Posodobljeno
05. oktober 2019 10.00
Kraft je najboljši točen, vendar je mogoče izdelke vseh predstavljenih pivovarjev dobiti tudi v steklenicah in/ali pločevinkah. FOTO: Tadej Regent
­­­­­Ker je v zadnjih dobrih desetih letih, odkar se je začela moderna doba slovenskega krafta, nastalo brez števila novih pivovarn, nekatere pa so vmes že tudi nehale delovati, je nekje treba potegniti mejo. Pri Nedelu smo se odločili, da bomo to naredili pri desetih. Predstavili smo vam največje slovenske kraftarje; po naključju je meja, ki omogoča vstop v deseterico, zelo okrogla, 100.000 litrov. Oziroma, ker govorimo o pivu, 1000 hektolitrov. Nagradno glasovanje o tem, kdo vas je najbolj prepričal, na naši spletni strani promo.delo.si/kraft poteka še do 8. oktobra.

image
FOTO: Delo


Bevog, Radgona (Bad Radkersburg)


image
Vasja Golar. FOTO: Tadej Regent


V vasi Potrna pri Radgoni (uradno v Laafeldu pri Bad Radkersburgu na avstrijskem Štajerskem) je svoj dom našla pivovarna Bevog. Zaradi birokratskih zapletov v Sloveniji je mladi pivovar Vasja Golar pod svojimi kotli podkuril na levem, avstrijskem, ne na desnem, slovenskem bregu Mure. Zgodba iz leta 2013 je, kakor priznavajo vsi slovenski kraftarji, pomenila preboj prepoznavnosti slovenskih pivovarjev. Po letu 2013 je država z veliko zamudo za svetom spoznala, da pivo ni samo vodeni svetli ležak.

Pravzaprav je več kot ironično, da je za prepoznavnost slovenskega krafta morda celo največ naredil pivovar, ki sploh ne deluje v Sloveniji. A ker so Golar in njegova ekipa Slovenci, torej sta tako znanje kot kapital za Bevogom slovenska, njihov največji trg je slovenski in tudi tukajšnji pivci jih imajo za svoje, smo se odločili, da jih vključimo v našo akcijo. Da je njihovo pivo nesporno dobro, dokazuje kopica nagrad z vsega sveta in ne nazadnje uspešno poslovanje, saj je Bevog z lanskimi 5000 hektolitri proizvodnje daleč največji slovenski kraftar. Pa čeprav je iz Avstrije.


Green Gold, Šempeter v Savinjski dolini


image
Luka Rojnik. FOTO: Leon Vidic


»Odraščal sem ob stroju za sušenje hmelja, to je razvidno iz okusov naših piv, za katere delam recepte,« Luka Rojnik pojasnjuje, zakaj mu je najbolj všeč stil india pale ale, katerega zaščitni znak je izrazita aroma po hmelju. Nič nenavadnega, Rojnikovi se s hmeljarstvom ukvarjajo že generacije, skoraj 150 let. Obdelujejo 45 hektarov hmeljišč. Ta se širijo že vsenaokrog pivovarne, ki so jo prvotno uredili v starem sušilnem stolpu sredi doline zelenega zlata. Dobesedno na drugi strani ceste je tudi družinska sušilnica hmelja.

V mladi štajerski pivovarni, prve sode so napolnili poleti 2016, so lani zvarili 1300 hektolitrov piva, letos napovedujejo podvojitev te količine. Seveda je velikanska večina, kar 95 odstotkov hmelja, ki ga uporabljajo, z družinskih hmeljišč. Uporabljajo različne sorte, od večne klasike štajerskega goldinga do najnovejših, med katere spada štajerski volk oziroma uradno styrian wolf. Kot edini med predstavljenimi svojih izdelkov poleg v sode za točeno pivo ne polnijo v steklenice, ampak samo v pločevinke.


Human Fish, Vrhnika


image
Matthew Charlesworth. FOTO: Leon Vidic


Poleg Vizirja iz Črnomlja je pivovarna z Vrhnike prvi kraft obrat nove dobe v Sloveniji. Njegov ustanovitelj in solastnik Matthew Charlesworth, kot pove že ime, ni Slovenec, ampak Avstralec. Pred pivovarstvom, s katerim se je začel ukvarjati pred desetimi leti, je delal v naftni industriji. V Slovenijo se je z ženo, Avstralko s slovenskimi predniki, in tremi otroki preselil v času, ko je bila tu samo ena za slovenske razmere velika pivovarna. Zelena je kupila rdečo in skupaj je imela devet desetin trga, kar pa po Charlesworthovem mnenju ni pomenilo samo monopola, ampak tudi to, da je desetina pivcev pripravljena sprejeti kaj novega.

Naselili so se na Vrhniki, variti pa je začel v Slovenj Gradcu. Zaradi lažje logistike so tudi proizvodnjo leta 2012 preselili na Vrhniko, v nekdanjo mlekarno. Tam so lani zvarili 1250 hektolitrov piva. Za slovenski kraft je največji trg Ljubljana, predvsem središče mesta, ne pa za Human Fish; na lastnem dvorišču, v tap roomu oziroma točilnici ob pivovarni, namreč prodajo kar tretjino proizvodnje.


Loo-blah-nah, Ljubljana


image
Ekipa Loo-blah-nah. FOTO: Leon Vidic


Začetek kraftarske pivovarne v Črnučah je nekoliko drugačen od drugih. Ni nastala iz hobija, ki bi prerasel v resen posel, saj ustanovitelja Igor Lazar in Miha Šnuderl nista bila domača pivovarja. Sta pa bila ljubitelja krafta in zato sta z izkušenim homebrewerjem Domnom Srebotom sklenila partnerstvo, v katerem sta onadva poskrbela za finančno, Srebot pa za strokovno plat posla.

Prve mesece so tako kot marsikateri začetni pivovar varili pri Vizirju v Črnomlju, potem so šli na svoje. Leta 2017 so postavili sodoben kraftarski obrat, v katerem so lani naredili približno 1000 hektolitrov piva. So ljubitelji angleških stilov ale, piv zgornjega vretja, zato so bili njihovi prvi izdelki zvarjeni v tej smeri. Ker pa današnji pivci krafta prisegajo predvsem na ameriški, bolj izrazito hmeljeni slog, varijo tudi pale ale piva, po okusu bliže stvaritvam z druge strani Atlantika. V nasprotju z večino drugih predstavljenih v Nedelovi akciji se ne ukvarjajo z ležaki, pivi spodnje fermentacije. »V kraft smo šli zaradi aleov,« pravi Šnuderl.


Maister, Kamnik


image
Janez Skok. FOTO: Uroš Hočevar


Tudi pivovarna z imenom legendarnega borca za severno mejo, generala Rudolfa Maistra – čeprav je bolj znan po svojem delovanju na Štajerskem, se je rodil na Gorenjskem, v Kamniku –, svoje korenine vleče iz Vizirja. Janez Skok - Johnny je v življenju počel marsikaj, kot kemik po izobrazbi je bil tudi vodja Lekovega laboratorija v biofarmacevtiki. Potem je prevzel vodenje družinskega bara.

Ljubiteljsko varjenje piva pod domačo brajdo in zmaga na tekmovanju društva domačih pivovarjev pa sta ga pripravila do tega, da je v pivovarstvu ugledal resen posel. Po dveh letih gostovanja v Črnomlju je leta 2017 postavil svoj obrat sredi Kamnika. Svoja piva Skok, velik ljubitelj zgodovine, poimenuje po velikih osebnostih iz slovenske zgodovine. Posvetil jih je – ob Maistru – tudi Juriju Vegi, Jakobu Petelinu Gallusu, Hermanu Potočniku Noordungu in pozabljenemu Frideriku Preglu, sinu Slovenca in Nemke, ki se je rodil v Ljubljani in je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. Lani so pri Maistru zvarili 1900 hektolitrov piva.


Mali Grad, Kamnik


image
Anja in Urban Florjančič. FOTO: Leon Vidic


Čeprav ima Kamnik manj kot 15.000 prebivalcev, v njem in neposredni okolici delujejo kar štiri pivovarne in kar dve, med njima Mali Grad, sta med desetimi največjimi slovenskimi kraft pivovarji. Mlada zakonca Anja in Urban Florjančič sta bila homebrewerja, kakor se po angleško pravi domačim varilcem piva. V garažno proizvodnjo sta vlagala ves prosti čas in za osnovno opremo ves denar.

Nekega dne sta ugotovila, da tako napol posla ne bosta mogla več opravljati. »Rekla sem, da svoje plače ne bom več dajala za drag hobi. Ali bova odprla pivovarno ali pa pustiva vse skupaj in zvariva še samo dvajset litrov na mesec zase. Potem sva se odločila za pivovarno,« je o koncu garažnega varjenja leta 2014 povedala Anja. Lani sta v svoji pivovarni v Šmarci zvarila 1100 hektolitrov piva, Urban pa destilira tudi gin pod blagovno znamko Ginious.


Pelicon, Ajdovščina


image
Matej Pelicon in Anita Lozar. FOTO: Mavric Pivk


Pazite, ime se izgovori s c, ne s k. Ob pogosto hudourni reki Hubelj je bila že pred več kot stoletjem pivovarna, leta 2013 pa sta le nekaj metrov stran Matej Pelicon in Anita Lozar začela spet proizvajati pivo. Ker jima na platformi za množično financiranje Kickstarter ni uspelo zbrati sredstev, sta proizvodnjo zagnala s približno 20.000 evri. Zdaj sta ena najbolj znanih in največjih slovenskih kraftarjev, lani so v Peliconu proizvedli 2000 hektolitrov piva.

Preboj, ko je bilo jasno, da jim je uspelo, se je zgodil leta 2015. Takrat je portal RateBeer pivo stila india pale ale The 3rd Pill razglasil za najboljše slovensko pivo v letu 2014. V letu 2014 so jih tudi razglasili za najboljšo slovensko pivovarno. In ne nazadnje, leta 2015 so nabavili polnilno linijo za steklenice, s katero so se rešili zamudnega ročnega polnjenja.


Reservoir Dogs, Nova Gorica


image
Ekipa Reservoir Dogs. FOTO: Mavric Pivk


Učitelj matematike Uroš Komel, zdravnik nevrolog Aljoša Polenčič in podjetnik na področju informacijske tehnologije Andrej Sluga, prijatelji iz otroških let, so najprej varili doma, pozneje so najeli pivovarsko opremo v Ajdovščini. Potem jim je, kot pravijo, hobi ušel izpod nadzora in leta 2016 so se preselili v veliko nekdanjo industrijsko halo v Novi Gorici.

Lani so zvarili 1810 hektolitrov piva, zmogljivost njihove kuhinje pa je kar 20.000 hektolitrov. Zato nameravajo v prihodnjih letih hitro povečevati proizvodnjo. Ker imajo vsi trije še vedno redno službo, si pomagajo z mlado ekipo. Paleta njihovih piv obsega zelo različne sloge, od lahkih ležakov do zelo kompleksnih aleov, staranih v rabljenih sodih za viski in rum. Kar resne količine, približno četrtino proizvodnje, izvažajo, največ seveda v bližnjo Italijo.


Tektonik, Ljubljana


image
Marko Jamnik. FOTO: Jure Eržen/delo


Ko se je leta 2015 Marko Jamnik, prej poklicni fotograf, po nekaj letih bivanja v tujini vrnil v Slovenijo, je ugotovil, da so se razmere v fotografski dejavnosti popolnoma spremenile. Večina njegovih naročnikov je med krizo propadla, in ker je v Italiji, kjer je živel, varjenje piva postalo zelo resen hobi, s katerim se je ukvarjal vse dneve, se je odločil, da bo poskusil s tem.

»Imeti pivovarno se sicer sliši zelo romantično. Vendar takrat, ko si na šihtu 14 ali pa 16 ur na dan, vidiš, da je to prekleto trd kruh,« je Jamnik opisal, da delo kraftarjev ni tako sanjsko, kot si kdo predstavlja. Vseeno si danes lahko reče, da mu je uspelo. Njegov Tektonik je drugi največji med predstavljenimi pivovarji, lani je zvaril 3000 hektolitrov piva. Jamnik je glavni pivovar in eden od štirih četrtinskih lastnikov ljubljanskega kraftarskega obrata.


Vizir, Črnomelj


image
Maja Imširović. FOTO: Mavric Pivk


Poleg vrhniškega Human Fisha najstarejši med slovenskimi pivovarji modernih časov je nastal s preobrazbo iz vinarjev. Njihova izrazita posebnost je, da se ne ukvarjajo samo s pivom, ampak v sklopu sestrskega družinskega podjetja tudi s proizvodnjo pivovarske opreme. Pri Maji in Denisu Imširoviću je začel svojo pot marsikateri nadobudni kraftar, v marsikateri pivovarni pa varijo z opremo, ki jo izdeluje podjetje Denisovega brata Damirja in njegove žene Mojce Mithraeum.

Čeprav še vedno varijo tudi za zunanje naročnike po njihovih receptih, pa se zadnje čase bolj ukvarjajo z utrjevanjem lastne blagovne znamke. Lani so na sončni, južni strani Gorjancev v kuhinji domače izdelave zvarili in v fermentorjih domače izdelave zorili 1340 hektolitrov piva. Med njimi so tudi posebnosti, kot sta medeno in še bolj kostanjevo pivo.