Dijaška pozitiva na spletni televiziji

»Hočemo prikazati samo pozitivne stvari, ne pa tisto, kar nam drugi mediji tiščijo v glavo,« je idejo pozitivne televizije ViTV povzela dijakinja Tea Es. Večinoma tretješolci Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so gonilna in pravzaprav edina sila ViTV, ki nima želje po »krvi«, ampak po dobrem, ki bi ga morali mediji predstavljati in spodbujati.

Dobili smo se v šolskem studiu, kjer nastaja program ViTV. Med pogovorom so bili morda malce zadržani, ko pa so za nas prikazali, kako snemajo oddajo, so se prelevili v prave televizijske mačke. Kamera teče, slišimo odštevanje, režiser budno spremlja, vsak je na svojem mestu. Mentorjev, Mateje Zorko in Alena Pavšarja, ni zraven. Čeprav jim zagotavljata vso podporo, ju za rutinske oddaje ne potrebujejo več. In to je, kot pravi Zorkova, tudi cilj: »Z ViTV se dijaki v praksi naučijo dela. Prav je, da mladim omogočimo, da delajo ciljno naravnane stvari, da je izdelek tak, da ga lahko vidijo tudi drugi. S tem se namreč bolj poistovetijo, hkrati so bolj angažirani.«

Angažiranosti tem dijakom res ne primanjkuje. Njihova produkcijska stalnica je pet različnih oddaj, imajo ideje še za nove. Televizijo ustvarjajo v ekipah, v posamezni so povprečno štirje člani. Dijaki so tudi snemalci in montažerji, novinarji svoje prispevke, ki jih vključijo v oddaje, montirajo sami. Niko Krhlanko je eden od treh ured­nikov: »Prej je bila urednica naše televizije Lara Safran, ki je igrala v filmu Vloga za Emo.« Ob omembi njenega imena, Lara se je smrtno ponesrečila, se spogledajo. Niko pa nadaljuje: »Pozitiva TV, ki je predstavljena v filmu, je pravzaprav naša televizija. Na enak način delamo. Pozitivni dogodki, pozitivna sporočila.«

Zvezde, zvezde

Dijaki snemajo tudi za druge televizije, sodelujejo s celjsko in občasno velenjsko lokalno televizijsko postajo, so veliko na terenu. Dvakrat na leto poskrbijo za snemanje in celotno produkcijo Modnih navdihov, kar pomeni, da dva dni preživijo skupaj na delu. Pravijo, da v tem uživajo. Tudi njihovi sošolci razumejo, da občasno manjkajo pri pouku, ker gredo snemat na teren.

Studio ViTV, ki so ga uredili z evropskim denarjem, dela na polno. Brez nadležnih odraslih, le dijaki. Snemajo, kar je pozitivnega v Celju, tudi v Portorož so se že peljali. Dobro sodelujejo s Celjskim mladinskim centrom, na njihovih dogodkih skoraj ne manjkajo. »Snemali smo prireditev Mister Slovenije, pripravljali smo prispevke za ŠKL, čim bolj poskušamo delo dijakov vplesti v druge medije. Ne gre le za to, da se njihovo delo vidi, ampak tudi za to, da se sami srečajo z naročniki, sodelujejo z realnim okoljem. Pri pouku je to težko narediti,« razloži Pavšar.

Dijaki omenijo, da so bili na oddaji Znan obraz ima svoj glas in da se dogovarjajo za prispevek o resničnostni oddaji, ki šele prihaja na male zaslone. Ko preletimo njihove prispevke, opazimo, da jih najbolj zanimajo moda in novi trendi. Spoznati v živo kakšno zvezdo je še poseben dogodek. »V eni od zadnjih oddaj smo gostili Nušo Derenda,« razloži Domen Košar, Petra Rebernik, ki se je že preizkusila v voditeljstvu, zdaj pa uživa kot snemalka, ob tem doda: »Spoznavanje ljudi je super. Da se 'pokonektaš'.«

Televizija je življenje

Zorkova, ki je tudi sama delala na televiziji, pravi, da je način dela, kot ga imajo pri ViTV, ki je obšolska dejavnost, neprecenljiv: »Bolj ali manj vse izpeljejo sami, tudi za snemanje in goste se dogovarjajo. V treh letih, od kar to delamo, so zelo napredovali. So samostojni in odgovorni. S tem se naredi tudi selekcija. Delo v medijih je način življenja in vzame veliko časa. To hitro spoznajo tudi dijaki. Na začetku šolskega leta imamo 50 kandidatov za televizijo, na koncu jih je le še deset. Sami odpadejo.«

Tisti, ki ostanejo, so očitno iz pravega testa. »To je utečena televizijska ekipa, ki je sposobna na kateri koli televiziji narediti kar koli,« jih pohvali Pavšar. In ta utečena ekipa že uči druge. Čeprav je večina članov ViTV tretješolcev, imajo nekaj dijakov tudi iz nižjih letnikov. Nanje tretješolci, ki se zaradi mature prihodnje leto počasi poslavljajo z računalniških zaslonov ViTV, budno pazijo, razloži Petra: »Mlajšim pregledujemo besedila, jih vodimo. Smo po svoje mentorji.«

Ko kamera teče, so popolnoma osredotočeni. Nič ne gre narobe, vsak ve, kaj mora narediti. Na koncu ostanejo skromni. Kot da ni to nič takega. Rutina. Pozitivna.