Do paketa in plačila le z osebnimi podatki

»Stranke me sprašujejo, ali se norčujem iz njih; pravijo, da sem nora. Ne razumejo, da jaz ne določam pravil,« pripoveduje poštna uslužbenka moškemu, ki stoji pred okencem in išče osebno izkaznico. Vzrok za jezne odzive strank, ki plačujejo položnice ali prevzemajo pakete z odkupnino, je podrobno popisovanje njihovih osebnih podatkov. Dodatno administracijo je predpisala evropska uredba.

Poštne uslužbenke ob plačilu položnic in izdajanju paketov prepišejo podatke z osebnega dokumenta, potem pa vprašajo še za kraj rojstva: »Oprostite, to ni napisano na osebni izkaznici.« Od 26. junija letos velja evropska uredba EU 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev pri ponudnikih storitev plačilnega prometa. Pred dvema letoma sta jo sprejela evropski parlament in svet Evropske unije.Slovenska javnost se v desetih letih, kar je država članica EU, še ni dobro navadila na predpise, ki prihajajo iz evropskih zakonodajnih ustanov, in ker o njih ve premalo, jo pogosto presenetijo – tako je bilo tudi z novimi pravili v plačilnem prometu. Uredba 2015/847 ponudnikom plačilnih storitev nalaga dodatno delo zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma.

»V Pošti Slovenije se zavedamo nezadovoljstva strank na poštnih okencih, ki je posledica izvajanja nove evropske uredbe. Mimo nje strankam mi sami nismo naložili nobene dodatne identifikacije,« pojasnjujejo na sedežu pošte v Mariboru.

Po zagotovilu službe za obveščanje javnosti manj obsežnega zajemanja podatkov plačnikom na poštnih okencih ne morejo zagotoviti, ker morajo spoštovati evropska pravila: »Nova uredba velja za vse ponudnike plačilnih storitev v Evropski uniji in vključuje nekatere spremembe denarnih plačil.«

Pošta Slovenije sodeluje na področju plačilnega prometa kot zunanja izvajalka z Novo KBM, zato ta plačilne storitve izvaja tudi za vse stranke, ki plačila opravijo na pošti. Pri tem v obeh ustanovah spoštujejo predpise o identifikaciji plačnikov, poudarjajo na sedežu pošte: »Skladno z novo evropsko uredbo je treba pri določenih vplačilih zapisati tudi podatke o dejanskem plačniku, zato mora ta poštnemu uslužbencu izročiti veljavni osebni dokument s fotografijo – osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali izkaznico prosilca za mednarodno zaščito. Pošta Slovenije mora kot zunanja izvajalka plačilne storitve od stranke pridobiti naslednje podatke: ime priimek, naslov vplačnika, če je ta drugačen od zapisanega na plačilnem nalogu, vrsto osebnega dokumenta, številko osebnega dokumenta, kraj izdaje osebnega dokumenta, državo izdaje osebnega dokumenta, državo naslova plačnika, kraj rojstva in datum rojstva.« Transakcije ne bo mogoče opraviti, dodajajo v Pošti Slovenije, »če stranka nima veljavnega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi poštni delavec opravil vnos osebnih podatkov«.

Uredba dopušča izjeme

Nova evropska uredba omogoča nekaj izjem, ko ni treba opraviti zamudne identifikacije plačnika. To velja, pojasnjujejo v Pošti Slovenije, kadar stranka plačilo do vrednosti 1000 evrov opravi z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN), ki ima QR-kodo z vsemi podatki, to je obrazec UPN QR, ali pa ima univerzalni plačilni nalog tako imenovano OCR-vrstico: »Kadar pa UPN nalog ne vsebuje QR-kode ali OCR-vrstice, je identifikacija plačnika obvezna tudi pri vplačilih zneskov do 1000 evrov.« Druga izjema, pri kateri poštnim uslužbencem pri plačilih do 1000 evrov še vedno ni treba natančno popisati plačnika, so plačila do 1000 evrov na račune proračunskih uporabnikov, recimo za davke, kazni in druge dajatve – najbrž ste opazili, da ste brez vseh formalnosti plačali prvi obrok NUSZ. Niti za spletne kupce, ki paket raje prevzamejo na paketomatu namesto v poslovalnici, nova uredba ni pomembna. Pošta Slovenije od njih ne zahteva podrobnih osebnih podatkov: »Na paketomatih zagotavljamo brezgotovinsko plačevanje, plačila s kartico. Ne gre torej za plačilne transakcije, zato izvajanje uredbe o identifikaciji plačnikov pri ponudnikih plačilnih storitev ni potrebno.«

Gotovino imajo najraje

Uredba, zaradi katere nastajajo vrste pred poštnimi okenci, ni edini vzrok za slabo voljo med uporabniki njenih storitev. Poslovalnice Pošte Slovenije že dolgo niso več le izvajalke poštnih storitev ter prodajalke razglednic, voščilnic, znamk in telegramov, ampak ponujajo tudi vse mogoče drugo blago: revije, sveče, ženske torbice, igrače, šolske potrebščine, sladkarije, žepne knjige, priložnostna darila, lepilne trakove in vse mogoče druge drobnarije. Ni še dolgo, ko so kupci vso to ponudbo, ki se še širi, v vseh poštnih poslovalnicah lahko plačali le z gotovino. Če je niso prinesli s seboj, so si jo morali priskrbeti prek POS-terminala Nove KBM, a njihove matične banke so jim za te dvige gotovine naložile nekajkrat več provizije, kot če bi bankovce dvignili na bančnih avtomatih. Na poštah nad okenci s POS-terminali visijo napisi, da so izpostave NKBM, a jih marsikateri kupec spregleda in šele zaradi visoke provizije na bančnem izpisku ugotovi, da na pošti ni opravil »običajnega« plačila s kartico, ampak gotovinski dvig pri NKBM.

Od februarja 2015 se Pošta Slovenije počasi in po korakih odmika od izključno gotovinske prakse in postopoma omogoča negotovinska plačila s kartico, tako da se je mogoče izogniti dvigu gotovine prek Nove KBM. V poskusnem obdobju so na območju petih pošt v Ljubljani, Celju, Mariboru, Radovljici in Velenju strankam omogočili, da so pakete v resnici odkupili s kartičnim, negotovinskim plačilom – pismonoše, ki dostavljajo pakete, so opremili s POS-terminali in prejemnikom tako omogočili plačila s kartico. V poslovalnicah je bil POS-terminal za kartična plačila sprva stalno dostopen v le dveh glavnih paketnih centrih, v Mestnem logu v Ljubljani in Mariboru, na preostalih treh poštah pa so bila brezgotovinska plačila mogoča le, kadar je bil v poslovalnici pismonoša s svojim prenosnim POS-terminalom. Pošta Slovenije je v poskusnem obdobju na območjih petih pošt s POS-terminali za kartična plačila opremila sto pismonoš.

Kartica na 114 poštah

Zdaj, po skoraj dveh letih in pol, so brezgotovinska plačila mogoča na 114 poštah, kjer so na voljo POS-terminali za kartično plačilo blaga in storitev, tudi za odkup paketov, pojasnjujejo na sedežu pošte v Mariboru. Z avtomati za kartična plačila so opremljeni tudi pismonoše, ki opravljajo dostavo na okoliših teh pošt: »Na teh 114 poštah strankam omogočamo brezgotovinsko plačilo blaga, storitev in paketov, za katere plačajo odkupnino, s karticami Maestro, MasterCard, Visa, Karanta in Diners Club. To velja tudi za pismonoše, ki opravljajo dostavo na dostavnem območju teh pošt. S POS-terminali smo jih opremili več kot 480.« Njihovim strankam torej ni treba več zavrniti paketa, če niso pred dostavo pripravili gotovine.

Na pošti zagotavljajo, da nameravajo še letos razširiti možnosti za plačila s kartico. Na vprašanje, ali se za brezgotovinsko plačilo zanima veliko strank, odgovarjajo: »Zanimanje strank za plačilo blaga in storitev ter plačilnih nalogov, za odkup paketov s kartico, je pričakovano.«

Med vzroki, ki povzročajo negodovanje strank pred poštnimi okenci, je tudi tako imenovana vplačnina, dodatni izdatek, ki ga ne pričakujete, ko pridete po paket, za katerega vam je pošiljatelj vnaprej določil odkupnino, v katero je že vključen strošek dostave blaga prek Pošte Slovenije. »Gre za vplačnino oziroma nadomestilo za vplačilo plačilnega naloga UPN ali poštne nakaznice, ki jo prejemnik paketa plača, ko mu pismonoša za odkupnino izroči pošiljko,« pojasnjujejo na pošti. Z drugimi besedami: to je provizija za plačilo z univerzalnim plačilnim nalogom, ki za vrednosti do 98 evrov znaša 1,05 evra, za višje zneske pa so določeni odstotki od vrednosti pošiljke. Pošiljatelj paketu priloži plačilni nalog UPN ali poštno nakaznico, prek katerega mu pošta nakaže odkupnino za blago, ki ga je prek nje poslal kupcu: »Vplačnine oziroma nadomestila za plačilo obrazca UPN ali poštne nakaznice prejemniku pošiljke ni treba plačati, če se je pošiljatelj s Pošto Slovenije pogodbeno dogovoril, da sam krije znesek omenjenega nadomestila oziroma vplačnine.«

Med prebivalstvom Slovenije je delež uporabnikov poštnih storitev še vedno velik. Po podatkih Pošte Slovenije je njeno poštno omrežje leta 2015 obsegalo 558 organizacijskih enot, kar jo uvršča med države EU z večjo dostopnostjo uporabnikov do poštnega omrežja. Povprečna slovenska pošta je pokrivala 38,5 kvadratnega kilometra in 1472 gospodinjstev. Okoli 57 odstotkov gospodinjstev je bilo v dostavo vključenih šestkrat na teden, 43 odstotkov gospodinjstev pa petkrat.

Milijoni paketov po pošti

Pošta Slovenije je lani strankam dostavila več kot osem milijonov paketov. Pri klasični pošti letos pričakujejo štiriodstotni upad pošiljk, saj papirna sporočila izpodrivajo elektronsko komuniciranje. Tako je povsod po svetu, pojasnjujejo na pošti. Pri paketih letos pričakujejo desetodstotno rast, ker Slovenci vse raje kupujejo prek spleta. Pakete pa v Sloveniji poleg pošte raznašajo tudi različne dostavne službe. V DPD Slovenija, recimo, poročajo, da so njihove stranke lani odposlale rekordno število paketov – 2,3 milijona.