Dvakrat v vesolju, štirikrat v Sloveniji

O poletu v vesolje sanja veliko otrok. No, Ronald Šega ni bil med njimi. Vendar se 62-letni Američan slovenskih korenin vseeno lahko pohvali z dvema poletoma v vesolje in več kot 420 urami v orbiti. Kot pravi, se lahko za to zahvali trdemu delu in veliki sreči, da so ga vključili v vesoljski program. Šega je prišel v Slovenijo kot promotor pobude AmCham Verjemi v Slovenijo, ki predstavlja navdihujoče zgodbe Američanov s slovenskimi koreninami.

Robert Šega v Slovenijo vsekakor verjame: »Imate močne temelje v naravnih virih, kulturi in ljudeh. Nadaljevati morate samo to, kar počnete že 15 let, in izkoristiti svoje prednosti. Skupinsko delo bo v prihodnosti še bolj pomembno.« Šega je prava avtoriteta za takšno mnenje, saj se na Univerzi v Koloradu v zadnjih letih ukvarja s t. i. sistemskim inženiringom. Gre za znanstveni pristop k reševanju zapletenih in velikih sistemov. Njegovi začetki so povezani prav z vesoljskimi raziskavami, zdaj pa se ta pristop uporablja na primer v zdravstvenih sistemih ali pri informacijski tehnologiji. Kar zadeva sodelovanje s Slovenijo, so že vzpostavljeni dobri stiki med oboroženimi silami obeh držav, v prihodnje pa naj bi se tudi s Šegovo pomočjo okrepilo sodelovanje med univerzami.

Znano je, da je vesoljska tehnologija vsemu človeštvu prinesla veliko koristi, manj znano pa je, da je ena od njih internet, ki se je na začetku imenoval arpanet in je bil namenjen izmenjavi podatkov med inženirji. V širšem kontekstu vidi Šega koristi vesoljskih programov predvsem na treh področjih: v letalstvu, obvladovanju zapletenih sistemov in navdihu za mlade ljudi.

»Odraščal sem v delavski družini v Ohiu, daleč od letal. A trdo delo in dobra izobrazba sta mi pomagala odpreti marsikatera vrata in tako sem pristal v vesoljskem programu,« se spominja svojih vesoljskih začetkov. »Astronavte so v začetku izbirali med testnimi piloti, ti pa so prihajali iz vrst inženirjev. V okolju južno od Clevelanda, kjer sem odraščal, jih ni bilo, zato si nisem mislil, da bom lahko kdaj počel kaj takega. Prvič sem bil v letalu šele na letalski akademiji in pred menoj se ni še nihče iz moje družine peljal z letalom.«

Kako je med poletom

Za Šego je bil to četrti obisk v domovini njegovega očeta. Prvič je prišel leta 1994, le nekaj mesecev po svojem prvem poletu v vesolje. Drugič je poletel dve leti pozneje, ko se je plovilo Atlantis združilo z rusko vesoljsko postajo Mir. In kako bi primerjal oba poleta? »Pri prvem je vse novo. Lahko se še toliko usposabljaš in simuliraš različne scenarije, a realnost se zgodi šele na izstrelišču, ko se vključijo motorji in te v zrak potisne 30.000 kN sile.« Za primerjavo: to je približno tolikšna sila, kot jo skupaj proizvede 70 motorjev letala boeing 777. »Med vzletom si osredotočen na zaslone in inštrumente. Prvi dve minuti sta precej burni, nato se polet umiri. Zanimiv je tudi povratek v atmosfero, ko se zaradi trenja in plazme začne bliskati okoli oken.«

Edini resnejši zaplet na obeh Šegovih poletih se je zgodil med vzletom leta 1996, ko je plovilo začelo izgubljati hidravlično tekočino. Za kratek čas je obstajala nevarnost, da bodo morali polet končati. »V teh trenutkih delaš to, kar si se učil. Izklopili smo vse nenujne hidravlične sisteme in iztekanje se je ustavilo. Na Zemlji so rekli, naj nadaljujemo, da bodo že pozneje našli način, kako nas bodo spravili nazaj.«

Po mogočih tveganjih se polet v vesolje deli na tri dele: izstrelitev, bivanje v orbiti in vnovični vstop v atmosfero. Najbolj tvegana je izstrelitev, najmanj pa bivanje v orbiti, kjer so edina resnejša nevarnost vesoljske smeti. »Vrnitev v atmosfero ni tako burna, kot marsikdo misli. Resda se zaradi vročine in plazme bliska okoli oken, drugače pa je let razmeroma miren, bolj miren kot letenje z letalom v močni turbulenci.«

Kljub vsem doživetjem v vesolju si je Šega iz časov vesoljskega programa najbolj zapomnil nekaj drugega: zaupanje in skupinsko delo. »V vesolje gre majhna skupina ljudi, o kateri se sicer največ govori. Za njo pa stoji večja skupina v kontroli poleta na Zemlji, v ozadju pa še večja skupina, ki je pripravila plovilo, pripravila in izvedla številna testiranja in usposabljanja ljudi. Z ljudmi iz tistega časa smo še vedno v rednih stikih.«

Naslednji korak: Orion

Kaj bo po Šegovem mnenju naslednji velik premik pri raziskovanju vesolja in kje je vloga Nase po koncu programa Space Shuttle? »Raziskovalno delo pogosto zahteva veliko zapletenih tehničnih korakov, daleč od oči javnosti, vendar strokovnjaki vedno tiho delajo v ozadju. Če ničesar ne slišimo, to običajno pomeni, da stvari tečejo dobro. V zadnjem času sta bila najpomembnejša pristanek sond Curiosity na Marsu in Rosette na kometu, naslednji pomemben korak pa se bo zgodil že ta četrtek, ko bodo v vesolje izstrelili plovilo Orion.«

»Končni veliki cilj je seveda polet na Mars s človeško posadko, a je pot do tja še zelo negotova. Obstaja več idej, ki vključujejo vmesni postanek na Luni, polet ločenega plovila z gorivom, eno veliko plovilo z vsem potrebnim za pot tja in nazaj in podobno. Človek bo šel na Mars, a si ne upam napovedati, kdaj.«