Ekspresnih pet: Ljubljana, prvo pravično mesto v državi?

Z Živo Lopatič, vodjo pravične trgovine v Sloveniji 3Muhe, o pravični trgovini in želji, da sploh ne bi bila več potrebna.

Objavljeno
13. maj 2016 17.20
LJUBLJANA SLOVENIJA 24.05.2010 ZIVA LOPATIC 5 PREDMETOV FOTO: ROMAN SIPIC/DELO
Jana Zupančič Grašič
Jana Zupančič Grašič

Pol stoletja že deluje alternativni način trgovanja, ki dokazuje, da lahko izmenjava dobrin poteka tudi brez izkoriščanja delavcev in uničevanja okolja, poudarja Živa Lopatič, vodja pravične trgovine (PT) v Sloveniji 3Muhe. Poleg tega z nakupom v takšni trgovini za svoj denar dobimo več: s certifikatom potrjeno in preverjeno boljšo kakovost izdelka, hkrati pa podpremo mednarodno trgovino, ki delavcem zagotavlja dostojno plačilo za njihovo delo, zato tudi dostojnejše življenje. S tem, dolgoročno gledano, bijemo boj zase, saj se nepravični sistem širi tudi pri nas.

1 Če strnete, kako deluje pravična trgovina?

Nastala je kot odgovor na zaznave, da denar, ki se pošilja za pomoč državam v razvoju, ne pride do tistih, ki ga najbolj potrebujejo. Začetniki pravične trgovine pa so izhajali iz prepričanja, da če ljudje lahko zaslužijo dovolj denarja, lahko s tem preživijo in jim bo tako uspelo poskrbeti zase, za svojo družino, za lokalno skupnost, zato ne bo potrebna nikakršna pomoč več. A težava je, da se je v mednarodni trgovini zgodila ena največjih anomalij, borza, ki določa cene za surovine na način, ki nima nobene povezave s proizvodnimi stroški in stroški dela ljudi, ampak se odziva zgolj na potrebe tistih, ki s temi surovinami trgujejo, skratka, ne ozira se ne na proizvajalce ne na kupce.

Pri kavi, na primer, ki je za pravično trgovino najbolj pomembna in je takoj za nafto druga surovina, s katero se na borzi najbolj trguje, večino dobička pobere zgolj peščica, borzni posredniki. Pravična trgovina pa njih preskoči. V Evropi se je tako oblikovalo več pravičnotrgovinskih organizacij, ki uvažajo surovine in izdelke neposredno od proizvajalcev, jih pripeljejo na evropski trg, pripravijo za prodajo, organizirajo distribucijo … Mi sodelujemo z avstrijsko Ezo, saj smo premajhni za samostojno delovanje. Vsi proizvajalci oz. pridelovalci morajo imeti certifikat PT; podeli jim ga neodvisno telo, ki deluje ob boku s svetovno pravičnotrgovinsko organizacijo, kar pomeni, da se na kar dveh ravneh nenehno preverja, ali se držijo načel PT. Na kraju samem preverjajo dejanske razmere, pri čemer je velik poudarek na tem, da je pro­izvodnja tudi do okolja prijazna.

                                   Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji 3Muhe


2 Največ se uvaža iz držav v razvoju. Kako najdete »ustrezne« ponudnike?

Pogosto že v sami državi obstajajo zadruge, ki povezujejo in izobražujejo male ponudnike ter skrbijo za prodajo njihovih proizvodov po svetu. Številne med njimi si prizadevajo pridobiti certifikate – pravičnotrgovinske, ekološke ipd. –, ker z njimi lažje vstopajo na svetovne trge. Proizvajalci se bodisi oglasijo sami, bodisi se pokaže potreba po nekem izdelku in poiščejo proizvajalce, ki imajo te stvari ustrezno urejene ali pa jim organizacije iz Evrope pomagajo pri pridobivanju certifikatov. To sicer nekaj stane, a jim zagotavlja dolgoročni vstop na trg, saj ko se z njimi sklenejo trajne pogodbe. Z njimi pridobijo zagotovilo za neprekinjeno nabavo, četudi blaga ne bodo imeli vedno na zalogi. Za tisti čas se rešitev poišče nekje drugje, nato se posel obnovi. To je izredno pomembna, pogosto ključna motivacija za proizvajalce, da vstopijo v sistem PT.

Ta v tem trenutku deluje kot alternativa in tudi v prihodnje si želim, da ne bi postal prevladujoč, ampak da bi z dokazovanjem, da je mogoče delovati tudi drugače, na obstoječi sistem izvajali pritisk, da se bo začel spreminjati znotraj sebe in pravična trgovina kot taka v nekem trenutku sploh ne bo več potrebna.

3 Glede na to, v katero smer drvi svet – divje potrošništvo s poplavo trgovin z dampinškimi cenami izdelkov, gonja za dobičkom, izkoriščanje delovne sile tudi v »razvitem« svetu, po drugi strani pa vedno več revščine –, ne moremo biti prav zelo optimistični?

Mislim, da je ravno zdaj čas za spremembe. Kar veseli, je dejstvo, da je na policah slovenskih trgovin vedno več izdelkov s certifikatom PT, poleg tega se vedno bolj zavedamo, da se nam vračajo posledice izkoriščanja držav tretjega sveta: vsa delovna mesta, ki jih izgubljamo pri nas, vse dampinške cene izdelkov, nezmožnost zaposlovanja, migrantska kriza … vse to vodi k temu, da bo tudi naša delovna sila izredno poceni, zato se bodo deli proizvodnje začeli vračati k nam. In ker bo zakonodaja dovolj šibka, nas bodo korporacije lahko izkoriščale … Vse to prihaja k nam, zato je še toliko bolj pomembno, da se ljudem, ki so danes najslabše plačani in izkoriščani – v Bangladešu, Kambodži, afriških državah –, začne zagotavljati dostojnejše življenje z dostojnim plačilom za delo, saj bomo, dolgoročno, s tem zagotovili dostojno življenje sebi.

4 Pravična trgovina deluje v Ljubljani 12 let, a je še vedno edina v Sloveniji, ljudje se pogosto pritožujejo tudi nad ceno izdelkov.

Približno polovica cene, ki jo plača končni kupec, je namenjena proizvajalcu, preostalo se porabi za davek državi (22 odstotkov), prevoz, stroške delovanja trgovine … Pozabljamo tudi, da so vse to luksuzni izdelki, torej ničesar od tega – kave, čaja, kakava, sladkorja, riža … – ne potrebujemo za preživetje, zato bi morali zanje plačati toliko, kot dejansko znašajo proizvodni stroški brez izkoriščanja delovne sile. Dokler torej uporabljamo surovine, ki prihajajo iz držav v razvoju, smo dolžni prevzeti odgovornost tudi zanje, zato smo v zadnjih letih spremenili princip svojega delovanja. Začelo se je, po mojem, z napačnim mišljen­jem, da z nakupom izdelka v PT pomagaš ljudem iz držav tretjega sveta. Zdaj težimo k načelu izberi pravično – deluj odgovorno.

Primer? V PT greš po kavo zato, ker je kakovostnejša in zato tudi boljša, hkrati pa podpiraš etični način mednarodne trgovine. Nihče od nas namreč ne želi kupiti izdelka, pri katerem nekoga izkoriščaš; a ker zadeve niso transparente, nam jih uspe nekako potlačiti. V Ljub­ljani nam vseeno ne gre tako slabo kot v Mariboru, kjer so zaradi slabega povpraševanja trgovino zaprli že po letu in pol; še vedno pa ostajamo pri zgolj eni trgovini in eni kavarni s kavo iz pravične trgovine. A vseeno je to, zlasti s turističnega vidika, zelo pomembno, saj mesto tudi tako kaže svoj nazor. Zato nameravamo pozvati Ljubljano, da postane prvo fair trade mesto v Sloveniji; to pomeni, da bi se državne in lokalne institucije odločile za uporabo izdelkov iz pravične trgovine. Menimo, da je čas za korak naprej, zato začenjamo kampanjo za zbiranje sredstev na mednarodni platformi GoGetFunding, saj želimo oblikovati močnejše gibanje za PT v Sloveniji, prenoviti trgovino in v njej ponuditi še več izdelkov.

5 Pridružujete se tudi mednarodnemu izzivu ob letošnjem svetovnem dnevu pravične trgovine (14. maja).

V soboto bomo na več lokacijah po Sloveniji – pri Čoklu, Ziferblatu, 3Muhe, v Taqueríi El Patrón, v Smetki v Mariboru, tudi skavti bodo zraven – kuhali in šteli skodelice kave iz pravične trgovine in tako simbolično podprli pridelovalce kave po svetu, ki ne izkoriščajo svoje delovne sile, po drugi strani pa že močno čutijo posledice podnebnih sprememb. Vabljeni!