Električno kolo že čaka na vas

Popularnost e-koles tudi pri nas narašča; pohitite s prijavnico.

Objavljeno
10. junij 2019 10.30
Posodobljeno
10. junij 2019 11.59
Robbo 
»Samo še eno prevozno sredstvo je boljše od kolesa,« pravijo prepričani. »To je električno kolo.« Takšnih mnenj je iz dneva v dan več. V Nedelu vam ponujamo priložnost, da brez velikega truda in z nič stroški, imeti morate le kanček sreče, dobite zložljivo električno kolo robbo 66. Kaj morate storiti? Nič kaj posebno zahtevnega. Na spodnjem delu strani je objavljena prijavnica, ki jo najdete tudi na spletni strani promo.delo.si/robbo. Ko boste izpolnjeno poslali na navedeni naslov, se boste že uvrstili med tiste, ki se boste potegovali za vabljivo nagrado, primerno za vsakogar, ne glede na znanje ali starost. Nagradna igra traja do 26. junija, to je zadnji rok, do katerega mora vaš kupon prispeti v naše uredništvo. Ime tistega, ki mu bo žreb najbolj naklonjen, bomo objavili v Nedelu, ki bo izšlo 29. junija.

Svetovni trg električnih koles, trenutno ocenjen na 20 milijard evrov, narašča s petodstotno letno stopnjo rasti. Velikan delitvene ekonomije Uber je že dodal e-kolesa k svojim prevoznim opcijam, prva platforma za souporabo električnih koles nastaja tudi pri nas, prav tako so mogoče predelave lastnega kolesa na električni pogon.

25
kilometrov na uro je največja hitrost, ki jo sme doseči električno kolo

 



Spreminja se tudi odnos do e-koles, ki so jih kolesarji dolgo imeli za goljufe med kolesi, nekolesarji pa za nekaj, kar je sicer videti kot kolo, a je težje, dražje in grše. Današnja električna kolesa vse te predsodke zlahka ovržejo, in to v vseh kategorijah, saj so skrbno oblikovana, ne bistveno težja od navadnih, hkrati pa varčna in do okolja prijazna prevozna sredstva, idealna za vsakodnevno vožnjo na kratke ali dolge razdalje ter pri tem v mestnem okolju celo hitrejša od drugih oblik prevoza. Nič nenavadnega torej, če jim napovedujejo še svetlo prihodnost.

Ob tem je treba povedati, da po veljavni zakonodaji takšno kolo ne sme preseči hitrosti 25 kilometrov na uro oziroma se mora motorček z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 vatom, samodejno izklopiti, ko kolesar preseže to hitrost. Za električno kolo velja le tisto, pri katerem kolesarju električni motor pomaga samo med poganjanjem (pedaliranjem), sicer pa motor miruje. Zanje trenutno veljajo enaka pravila kot za običajna kolesa in jih lahko po kolesarskih stezah vozimo brez registracije. Če pa električni motor zagotavlja več kot 250 vatov moči oziroma ga je mogoče upravljati brez pedalov, torej le z ročko za plin, postane kolo skuter in zanj velja zakonodaja kot za motorna vozila.

V Evropi je bilo lani kupljenih nekaj čez milijon električnih koles, kakšen odstotek jih je zapeljalo tudi po naših cestah. Po podatkih o prodaji (vir: Mordor Inteligence) v Italiji (115 tisoč) ali Franciji (135 tisoč), Avstriji (90 tisoč) smo lahko s trendom zadovoljni; smo sicer še v zaostanku, vendar se prodaja vztrajno krepi, povpraševanje je iz sezone v sezone večje. Opažamo tudi, da se začetno negativno prepričanje klasičnih kolesarskih navdušencev spreminja in da vedno več ljudi povprašuje po sodobnih e-kolesih.
 

Veliko povpraševanje – po nizkih cenah


Posebnost našega trga je sicer, da kupci večinoma povprašujejo po cenejših ali zmerno dragih e-kolesih, s ceno okrog tisočaka in do največ 2500 evrov. To kaže, da jih kupujejo rekreativni kolesarji, ki se želijo voziti po utrjenih površinah. Vendar od njih pričakujejo takšno delovanje in vzdržljivost kot od bistveno dražjih, pravi David Piber, produktni vodja pri družbi Špan, center mobilnosti. Po njegovih ocenah je bilo lani v Sloveniji prodanih okrog 10 tisoč električnih koles, vendar je, meni, znanje uporabnikov o delovanju e- koles in njihovih komponent še sorazmerno šibko. Največje vodilo ob nakupu je ta hip cenovna dostopnost.


Lastno platformo za souporabo mestnih električnih koles v Ljubljani razvija Špan, center mobilnosti.

 



Zato pri Španovem centru mobilnosti že razvijajo lastno platformo za souporabo mestnih koles, ki bo, meni Piber, pravi odgovor za boljšo in hitrejšo zeleno mobilnost v mestih. Nabavili so že mestna kolesa s pogonom na zadnje kolo in tehnologijo za brezžično polnjenje njihovih baterij na postajališčih. Program in aplikacijo za mobilne telefone pa še razvijajo.

Bolj klasično so električno mobilnost zasnovali v Kopru. Tamkajšnja poslovalnica Beel na Carpacciovem trgu izposoja električna kolesa in druga električna prevozna sredstva tako za krajši čas (na primer tudi samo za pol ure) kot za ves dan, teden ali celo mesec. V turistično prav tako zanimivi Kranjski Gori je izposoja električnih koles urejena že na treh mestih.


25
milijard evrov bo do leta 2025 vreden trg električnih koles

 



Naraščajočemu povpraševanju po električni mobilnosti se prilagajajo tudi trgovci s kolesi, ki tako rekoč vsi ponujajo poleg klasičnih koles tudi e-kolesa. Po nekaterih ocenah gre že skoraj za petino vse ponudbe na kolesarskem trgu. Na obetavni trg e-rekreacije pa vstopajo tudi drugi trgovci. Konkurenca med ponudniki v razredih koles do 2500 evrov je zato zelo velika, kolesa pa so večinoma opremljena s podobnimi paketi in dobavitelji opreme (npr. Shimano, Sram ipd.).

Povsem drugačen prodajni pristop pričakujejo kupci zmogljivejših modelov, ki niso tako občutljivi na ceno, saj želijo predvsem zmogljivo kolo. A tu se cene lahko povzpnejo tudi do 10.000 evrov in pri takšnih »zvereh« se izbira hitro manjša, saj le posamezni proizvajalci ponujajo vrhunsko tehnologijo. Takšna so denimo tako imenovana polno vzmetena kolesa (all mountain, enduro in downhill) za premagovanje ekstremnih terenov, s gibom vzmetenja do 200 milimetrov, pravi Rok Cajzek iz Bike centra v Rogaški Slatini.

Med ljubitelji gorskega kolesarstva je električna pomoč že tako razširjena, da je mednarodna kolesarska zveza (UCI) že uvrstila tekmovanja z električnimi kolesi na svoj koledar tekem. Letošnje svetovno prvenstvo za moške in ženske bo konec avgusta v Kanadi.


Čeprav imajo električna kolesa v primerjavi s klasičnimi številne očitne prednosti, je dobro, da kupci upoštevajo tudi nekatera opozorila. Predvsem se morajo zavedati, da jih lahko električna kolesa odpeljejo precej dlje ali višje, kot bi zmogli sami, a se lahko tudi izpraznijo. Povratek na izhodišče je lahko za takšnega kolesarja precej naporen. Prav zato, ker s takšnim kolesom običajno prevozimo več kilometrov kot s klasičnim, električno kolo pa je tudi težje, mora biti pogosteje servisirano. Nekateri njegovi deli, kot so veriga ali zavorne obloge, so zaradi moči motorja tudi bolj obremenjeni, kakor če bi ga poganjali le z močjo nog, zato jih je treba pogosteje menjati.

Našteto velja tudi za kolesa, ki jih lastniki raje predelajo v električna, kakor da bi jih zavrgli. Za to možnost se pri nas odloči malo kolesarjev, čeprav je lahko bistveno cenejša od nakupa novega e-kolesa.