France Prešeren: blagovna znamka, ki se slabo trži

S kulturnega vidika je največji slovenski pesnik odlično spromoviran, s tržnega pač ne.

Objavljeno
06. februar 2016 23.27
*mpi*TRIP - Cokoladnica Cukrcek
Jana Zupančič Grašič
Jana Zupančič Grašič
Res je, da se število kulturnih prireditev, recitalov, obiskov Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem, Prešernove hiše v Kranju pa tudi izposoja pesnikovih del v knjižnici najbolj poveča v času obletnice pesnikovega rojstva oziroma smrti, a je pesnik vendarle vseskozi prisoten še danes, čeprav je od njegove smrti minilo skoraj 170 let. Njegov prispevek je zaznamoval slovenski narod za vedno in ljudje mu tega ne bomo pozabili, meni Tina Bolcar Repovš, direktorica Studia Marketing Ljubljana.

France Prešeren je s kulturnega stališča vrhunska in odlično spromovirana blagovna znamka, je prepričana  Bolcar Repovševa. »Smo edina država v Evropi s kulturnim praznikom, ki je dela prost dan. Del njegove Zdravljice je nacionalna himna. Neverjetno je tudi, kje vse se Prešeren pojavlja: imeli smo ga na bankovcu za tisoč tolarjev, je na kovancu za dva evra, imamo ogromno plejado ulic, nabrežij, trgov, šol, poimenovanih po njem, v Sloveniji obstaja Prešernovo gledališče, založba, inštitut Prešernove nagrade, ki se podeljuje za največje dosežke v kulturi. Njegov življenjepis je najti celo v Enciklopediji Britannici. Obstaja spletna stran preseren.net, kjer Prešerna obdelujejo z vseh mogočih vidikov; tam so tudi zvočni zapisi interpretacij njegovih pesmi, med drugim jih interpretira Vanessa Redgrave. O njem so napisane številne knjige, članki, kritike, o njem so nastali filmi in nadaljevanke, imamo tudi opero Slovo od mladosti. Poleg tega skorajda vsako leto izide nova izdaje Prešernovih Poezij, kar pomeni, da še vedno obstajajo ljudje, ki to prebirajo ali pa jo imajo doma zato, ker je to del slovenske identitete.« Prešeren je po navedbah Društva slovenskih pisateljev preveden v najmanj 28 različnih jezikov, njegove sonete berejo med drugim tudi v japonščini, portugalščini, bengalskem in arabskem jeziku.

Tradicija se nadaljuje

Kot je dejala, imamo Slovenci do v Vrbi rojenega pesnika zelo definiran odnos; če ga ne bi imeli, bi težko govorili o blagovni znamki. Ta mora imeti v ozadju dober proizvod storitev ali osebo, in če tega ljudje ne začutijo, se z njo ne poistovetijo, potem jo hitro zavrnejo. »A če samo preletimo nabor prireditev ob kulturnem prazniku, ugotovimo, da ga praznujejo tako rekoč vse slovenske osnovne šole, da o prireditvah na občinski in državni ravni sploh ne govorimo. Zakaj? Literarni zgodovinarji ga po vrednosti in pomenu enotno visoko umeščajo; živel je času, ko so se znotraj Evrope oblikovali narodi in jezik je bil eden najpomembnejših dejavnikov, ki je definiral neki narod. Prešeren je s svojo poezijo konkretno dokazal, da slovenski jezik ni jezik nekega preprostega, nerazvitega naroda, ampak da je razvit in omogoča izražanje tudi o kompleksnejših pojavih. Poleg tega je njegova poezija vsebovala tudi za Evropo tistega časa revolucionarne elemente: bratstvo, enotnost, prijateljstvo med narodi …«

Razmislek k temu je lepo povzel tudi literarni zgodovinar in profesor na filozofski fakulteti dr. Miran Hladnik, ki je med pisanjem o Prešernu in slovenski identiteti med drugim zapisal, da »pesništvo danes nima več takšnega pomena kot včasih; danes so paradni konji oziroma promotorji držav estradniki in športniki, a France Prešeren, vsaj v šoli, med izobraženci in med ljubitelji lepe književnosti ostaja blagovna znamka kulturnega Slovenstva«. Sicer pa je bilo po njegovem ključno sporočilo Prešernovega življenja in dela to, da je prihodnost Slovencev videl v odpiranju navzven in povezovanju z drugimi, in to je njegova najdragocenejša zapuščina. Bolcar Repovševa nadaljuje: »Ta njegov prispevek je zaznamoval slovenski narod za vedno in ljudje mu tega ne bomo pozabili. In ker se pojavlja tudi v vseh otroških knjigah in učbenikih, se ta tradicija nadaljuje. A to je le ena različica zgodbe.«

Trženje šepa

Gledano s komercialnega vidika namreč zadeva ni tako bleščeča. »Mogoče je tako zato, ker je država še mlada, a dejstvo je, da se blagovna znamka France Prešeren dokaj slabo trži. Poznamo Prešernove kroglice, ki se mi ne zdijo najboljša ideja, saj gre res za neposrečeno posnemanje Mozartovih. A če jih primerjamo z njimi, so v Avstriji vsaj našli dovolj inovativen recept, da je všeč vsem, in tako so danes Mozartove kroglice avstrijski turistični artikel številka ena, ki ga vsi kupujejo. Drugega ni treba, ker so takšna uspešnica. Pri nas imamo poleg kroglic, ki so med drugim uradno protokolarno darilo, še Prešernov kruh, ki se ga peče samo ob prazniku, v eni od čokoladnic izdelujejo tudi sladke miniature njegovega obraza, potem se zgodba bolj ali manj konča. Vsekakor gre za blagovno znamko, ki pa ni tako skomercializirana, kot to počnejo drugi narodi s svojimi nacionalnimi simboli.«

Mira Novak, oskrbnica Prešernove rojstne hiše v Vrbi je povedala, da tujci le redkokdaj zaidejo v Vrbo. »Če že, jih ponavadi sem pripeljejo Slovenci.« Dejala je, da se obisk običajno močno poveča v času obletnice pesnikovega rojstva ali smrti pa tudi teden ali dva pozneje. »To je odvisno predvsem od vremena in drugih prireditev v bližini, opažamo pa, da se veliko ljudi pri nas ustavi tudi konec marca, ko se vračajo z ogledov poletov v Planici.« Dobro je obiskan tudi Prešernov pohod, ki vodi mimo Prešernove hiše in še nekaj drugih bivališč znamenitih Slovencev, ki se konča v Žirovnici, tako bo tudi jutri.

Malo več kreativnosti

Če le vreme ne bo preveč slabo, velik naval ljudi pričakujejo tudi na jutrišnjem kranjskem Prešernovem smenju, celodnevni prireditvi za odrasle in otroke, ko ulice mesta zadihajo v Prešernovem duhu, pogosto pa se pod hišo, v kateri je slovenski pesnik služboval, sprehajata Prešeren z Julijo pod roko. »Največjo gnečo imamo v hiši okoli 8. februarja, ko smo našteli že več kot 4000 ljudi, sicer pa so med letom najbolj redni gosti šolarji,« je povedala Jelena Justin iz Gorenjskega muzeja. »Čeprav je v Kranju živel le dve leti in pol, je France Prešeren zanj pravi simbol, saj mesto tako rekoč diha z njim in človek, če ne drugega, na njegovo ime naleti na vsakem koraku.« A v trgovinici, kjer si je mogoče kupiti kaj za spomin, je ponudba zelo standardna: skodelice, obeski za ključe, zvezki in bloki s pesnikovo podobo, zbirke poezije, njihovi prevodi. »Nekaj je tudi dražjih, bolj prestižnih izdaj, a te se res zelo redko prodajo.«

A Bolcar Repovševa opozarja, da je maneverskega prostora za razvoj več kot dovolj. »Prešernova sporočila so bila vendarle zelo daljnovidna in univerzalna, stal je za nekimi vrednotami, ki se jih danes oklepamo ali pa jih ponovno iščemo. In takšne stvari nikoli ne pridejo iz mode. Vedno so aktualne, še zlasti če jih znaš zapeljati v neki koncept. Zato bi Slovenci vsekakor lahko pokazali malo več kreativnosti in funkcionalne vrednosti s kakšnim izdelkom, ki bi predstavljal košček identitete te države in bi nanjo spominjal tudi tuje turiste po vrnitvi domov.«