Francoze navdušili Manouche in slovenščina

Skupina Manouche se je pred kratkim vrnila z devetdnevne turneje po Franciji, kjer je v Rennesu, glavnem mestu Bretanje, nastopila na 19. tradicionalnem harmonikarskem festivalu Le Grand Soufflet. Harmonikar in umetniški vodja festivala Etienne Grandjean je naše Manouche odkril na internetu in so ga tako navdušili, da jih je povabil k sodelovanju. Kakor pravi, je kot pobudnik te prireditve želel, da bi imeli v Bretanji, kjer je harmonika ljudski inštrument, festival, na katerem bi jo lahko predstavili v vsej različnosti igranja.

Skupini Manouche, kar je v francoščini glasbeni izraz za gipsy swing, sta pri tem gostovanju gotovo pomagala tudi njeno ime in precej francoski imidž. Poleg harmonike, ki jo v zasedbi igra Petra Trobec, je bilo odločilno to, da je sestavni del njihovega zvoka tudi elektronika, za katero skrbi Marco Grabber. Tu pa so še prepoznavni lik zasedbe Robi Pikl, ustanovitelj, vodja, pevec, kitarist in šarmer občinstva, baskitarist Krešimir Tomec, ki skrbi za prizem­ljitev njihove glasbe, ter trobetač Luka Ipavec, ki poje in skrbi za jazzy vložke. Glasbeno-vizualna podoba skupine se je Francozom zelo prikupila, kajti njihovih pet koncertov je bilo zelo dobro obiskanih, tudi albumi so se odlično prodajali. Čeprav so bili to njihovi prvi koncerti v tujini, se je zdelo, kot da so tam že prave zvezde.

Manouche so dobili povabilo na festival tudi zato, ker je bil letos poseben poudarek na electro swingu, kar je občinstvo, ki rado pleše vse bolj priljubljeni swing, z veseljem sprejelo. Največji koncerti so bili v Renessu, kjer so sredi mesta v parku Thabor letos prvič postavili velik cirkuški šotor z odrom, na katerem je prireditev odprl znameniti Quantic.

Za Le Grand Soufflet velja, da ima večina od več kot sto nastopajočih koncerte tudi v manjših dvoranah in klubih v okoliških mestih province Ille-et-Vilaine, poimenovane po reki Vilaine, ki teče skozi Rennes. Tako so številne zasedbe, tudi Manouche, igrale večkrat. Najprej so nastopili v povsem novem kulturnem domu v mestecu Saint Domineuc. To je bil tudi prvi koncert v tej dvorani, kar je vzbudilo še nekaj več radovednosti, da je kakšnih tristo domačinov vseh starosti prišlo poslušat, kako zveni glasbena skupina iz Slovenije s francoskim imenom. Starejše je premetavala po stolih, mlajši so zaplesali pred odrom. Ker Manuche večino repertoarja izvajajo v slovenščini, je bil odziv navdušenega in nič kaj zadržanega občinstva zanje precejšnje presenečenje, saj niso vedeli, kaj naj sploh pričakujejo. Več Francozov je po nastopu povedalo, da je bilo zelo zanimivo slišati slovenščino. Mogoče je tudi zato občinstvo v Saint Domineucu pokupilo skoraj vse cedeje skupine.

Razprodani cedeji

Osrednji dogodek festivala je bil, poleg nastopa Quantica, Elecro Swing Party pod velikim cirkuškim šotorom, na katerem so bili zvezde večera ravno Manouche. To bil njihov največji in najbolj sproščen koncert, saj so se z občinstvom odlično ujeli. Pikl je s svojimi angleško-francoskimi napovedmi marsikoga spravil v smeh. Ekipa uigranih glasbenikov je dobro dvignila temperaturo tistega hladnega sobotnega večera. Festival so spremljali različni dogodki, od predavanj do razstave harmonik in plesnih tekmovanj v swingu.

Prav posebna pa je bila nedeljska popoldanska glasbena matineja, ki so jo imeli Manouche v okviru festivala v arboretumu Jardins de Broncéliande v kraju Bréal-sous-Montfort. V ta lično urejeni park prihajajo predvsem družine z manjšimi otroki na piknike in sprehod. Ravno slovensko skupino pa je spet doletela čast ali naključje, da so imeli prvi koncert v dvorani tega parka. Ob dvomu, ali bo ob štirih popoldne sploh kdo prišel, se je v majhni dvorani zbralo kak­šnih 150 ljudi različnih generacij in Manouche so po nastopu spet razprodali vse cedeje, na njihove podpise pa je čakala dolga vrsta novih oboževalcev.

Manouche je na festival Le Grand Soufflet povabil pobudnik, ustanovitelj in umetniški vodja festivala Etien­ne Grandjean. Zaupal nam je, da je kot harmonikar pred trinajstimi leti že nastopil v Sloveniji v nekem lepem manjšem kraju ob meji z Italijo, vendar se njegovega imena ne spomni. Harmoniki je predan od 13. leta, ko je igral predvsem bretansko ljudsko glasbo. Tako kot večina domačinov je potomec Keltov, ki so ostali na tem delu Francije. Poleg igranja diatonične harmonike je tudi skladatelj. Doslej je posnel 16 albumov zelo različnih glasbeni zvrsti in nastopil na številnih harmonikarskih festivalih po svetu.

Festival Le Grand Soufflet je v Rennesu zelo priljubljen. Je eden od dveh večjih, le da je Trans Musicales, ki obstaja že 45 let, bolj rockovski. Le Grande Soufflet je želel popularizirati harmoniko med mlajšimi in z leti jim je to tudi uspelo, saj redno vabijo glasbenike in zasedbe s harmoniko, ki razvijajo sodobnejše glasbene sloge.

Člane Manouche je skrbelo, da bo slovenščina ovira v komunikaciji, pa se je pokazalo, da je bilo mnogim všeč ravno to, da so peli v jeziku, ki so ga slišali prvič v življenju. Dali so nekaj intervjujev za lokalne medije, njihovi nastopi so bili odlično sprejeti, posnela jih je tudi lokalna televizija in Manouche so v šali dejali, da če bi vedeli, kako priljubljeni so v Franciji, bi zagotovo prišli že prej.