Gerry Robert: Napiši knjigo in postani milijonar

Bili smo v Londonu na seminarju superbogatega kanadskega guruja uspešnic.

Objavljeno
17. marec 2015 14.02
Eva Senčar, Nedelo
Eva Senčar, Nedelo
Vznemirjenje je tako gosto, da bi ga rezal. Stoli so pretesno skupaj in neznanci se neprijet­no tiščimo. Kaj sploh delam na seminarju v Londonu, ki ga vodi meni neznani Kanadčan Gerry Robert? Ki se mu bom prepustila, da me v treh dneh nauči napisati uspešnico, jo tudi prodati in, no, če bi mi že bilo tako ljubo, »never work again«, nikoli več delati. Vodil je marketing pri razvpitem filmu Skrivnost (The Secret), pove mimogrede – reference prihajajo na dan. Motivacijski govorniki, najboljši med njimi so milijonarji, so tudi avtorji prodajnih uspešnic, predvsem pa podjetniki.

Na lepem navdušeno ploskanje, ne vidim ga še, a to mora biti on. Z dolgim in hitrim korakom, sproščen v prvovrstni lahki temni obleki in s pastelno kravato nekaj svoje nepopisne samozavesti nemudoma prenese na zbrane. Začne z nekaj anekdotami iz svojega življenja – imam ga na sumu, da vseh, ki jih bo povedal v naslednjih dneh, ni doživel sam, še posebno ne tistih, v katerih nastopa njegova o vsem odločujoča žena, ki mu pomaga ohranjati trezno glavo. Recimo, bil je na poti v Vancouver, »sedim v prvem razredu, v zimski jakni, nikogar poleg mene«, ne varčuje s podrobnostmi, »narobe sem presodil čas in zamudil naslednje letalo. Zaman me bo čakala polna dvorana, obup, vpitje, vse to ni pomagalo. Znašel sem se na točki nič. Kadar smo nezadovoljni, in to smo kar naprej zaradi različnih situacij, se vrnimo na točko nič!« Ali pa, v Kolumbiji sredi sluma, petsto lačnih otrok, »ves zaslužek od seminarja sem pustil tam«. In verjemite, tega zaslužka ni malo, v njegovem krogu se govori le o številkah s petimi in več ničlami. Dobrodelnost je lahko izjemno pomembna, tudi odločilna, če smo napisali knjigo, za katero hočemo, da pride med ljudi. Na koncu sklenem, da je bilo koristno, ob dobri predstavi seveda, predvsem pa niti minute dolgočasno.

In zdaj smo pisatelji

»V naslednjih 24 urah povejte petim ljudem, da ste tik pred tem, da objavite knjigo, in da čakate na sestanek z založnikom. Nato samo opazujte odziv na njihovem obrazu; vsa energija se jim bo spremenila,« nagovori dve stotniji mladih v poslovnih oblekah ali džinsu, ljudi zrelih let, za katere se sprašuješ, ali so prišli preverit pravilnost svojih poslovnih odločitev ali reševat umirajoče podjetje, celo desetletnica in trinajstletnik sta tu – v spremstvu skoraj zagotovo ambiciozne mame. Severnjaki, Afričani, Londončani, tu sva tudi dva Slovenca, leva in desna konca Evrope sta se združila na tridnevnem seminarju Publish a Book and Grow Rich, po slovensko Objavi knjigo in postani bogat. Seminar je projekt Gerryja Roberta, avtorja knjige The Millionaire Mindset (Miselnost milijonarja), v kateri piše o praktičnih strategijah za doseganje uspeha in kako navadni ljudje ustvarijo nenavaden prihodek. »V nasled­njih nekaj tednih, morda mesecih, morda letih boste napisali knjigo, a zagotovo jo boste, ker ste danes tu in jaz vam bom pomagal začeti. Če pa je ne boste napisali, potem boste do konca življenja frustrirani. Vsaka plemenita ideja zahteva čas za kaljenje, preden vzklije v uspeh,« in tako naprej v nenehnih prispodobah, z zgodbami, ki jih spremljajo salve smeha, s katerimi nenehno vzdržuje pozornost občinstva, s primeri dobre in tudi slabe prakse v založništvu. Robert, šestinpetdesetletnik, brez posebnega znanja, sposobnosti in talentov, kot pravi zase, ki so ga iz šole vrgli pri petnajstih, ponuja svoje izkušnje in zmožnost prepričevanja.

Ne pozabi večkrat omeniti knjige, ki je dobro vsidrana tudi pri nas in je vzor izvrstnih marketinških potez: Kurjo juhico za dušo (Chicken Soup for the Soul), zbirko kratkih zgodb avtorjev Jacka Canfielda in Marka Victorja Hansena, so do zdaj prodali v 500 milijonih izvodov, sledila je serija novih in novih izdaj, vse dokler ni predlani postala blagovna znamka – tudi za že pripravljeno hrano, ki krepi telo. Kadar jo Gerry omeni, se vedno prime za glavo, češ ta neumna knjiga, kako je to mogoče, in prizna, da je nadvse nevoščljiv.

Knjiga te spremeni

Njegovi starši so bili skromni – igra s čustva poslušalcev –, navsezadnje je to vzorec najuspešnejših ljudi. Prizna, kako se je včasih sramoval njihove ozkosti in kako je pri štiriindvajsetih brez znanja o pisateljevanju in vedenja o založništvu napisal svojo prvo knjigo – zgolj iz silne želje in vere, da mu bo spremenila življenje. Si zanjo sposodil denar. Ko je čez leta v enem letu že zaslužil 100 tisoč dolarjev, mu je agent navrgel, da je to »garbage«, navlaka, saj toliko lahko zasluži v enem mesecu, in mu predlagal vložek več deset tisoč dolarjev, ki je seveda pomenil veliko tveganje. »Ženi sem povedal, da bom najel nekoga, ki bo skrbel za moj denar. Odvrnila je, da nimam denarja, da bi temu človeku plačal. Nakar sem ji rekel, da bo ta človek poskrbel tudi za svoje plačilo.«

Zdaj je Gerry milijonar in avtor več uspešnic, zadnje Publish a Book & Grow Rich. Uspešnica je zanj knjiga, ki je bila izdana v milijonih izvodov. In ki, da se razumemo, mora prinašati denar – ne zgolj zaslužka, ampak astronomski zaslužek. Ali bo knjiga resnično brana, no, to je druga zgodba, »večina ljudi vaše knjige ne bo brala«, je stvaren. Gerry Robert je torej guru uspešnic. »Ko napišete knjigo, postanete posebni, drugačni, enkratni.« Če bo torej pisal knjige, bo postal »big«, velik, tako se mu je zdelo in tako danes tudi je. Seminarje, kako napisati knjigo v 40 dneh (ali celo 40 urah), ima po vsem svetu. Kot coach za bogatenje je v zadnjih tridesetih letih nagovoril več kot tri milijone ljudi; bi rekla, da ta podatek drži, saj ima za sabo velik tim. Njegov moto je, da denar ni v prodaji knjige, je okoli nje. In še: »Verjeti! Povedal vam bom o idejah, ki so zunaj vašega polja verjetja.« In, navsezadnje, ko nekaj damo iz glave, šele lahko vidimo, »kako dobra je bila naša zamisel«.

Hitro na papir

Čeprav sem v novinarskih in založniških vodah že kar lepo obdobje, vse do prihoda v London nisem vedela, da je napisati knjigo lahko tako lahkotno početje. Prvi korak je dobro načrtovanje vsebine, a še pred tem je treba v sebi počistiti nekaj zmotnih predstav: recimo, da je treba napisati debelo knjigo. Znebimo se kompleksa literarnega genija, ne obremenjujmo se z jezikom – slogom in pravopisom. Treba je spremeniti miselnost, kako se knjiga napiše. »Knjiga je inženirski projekt, načrtujete jo kot stavbo,« izvem.

Gerry Robert ponuja drugačno miselnost predvsem glede prodaje, na potrebe trga in na ciljno publiko naj bi mislili, preden začnemo pisati. Nato seminarci vzamemo v roke svinčnik in na odru se na zaslonu pokaže ura, ki odšteva sekunde. Deset minut za prvi korak, ko zasnujemo petnajst poglavij in jih zapišemo, kakor nam pridejo na pamet. Pomembno je iz glave spraviti tok misli, »uravnovesiti levo in desno polovico možganov«. V naslednjih petih minutah poglavja strnemo v deset poglavij in jih uredimo po vrsti. Za tretji in četrti korak, ki sta namenjena sekvencam in nekaj stavkom, ki zajamejo vsebino, imamo naslednjih dvanajst minut. Tipične trditve, ki jih bomo razvili, potrebujejo še vprašanja sama zase, naši odgovori pa bodo zagotovili smiselnost in nas pripeljali do konca knjige. Vsekakor so odločilni naslov, podnaslov in platnice ter »testimonials«, pričevalci. To so ljudje iz javnega življenja, katerih kratko mnenje bomo natisnili na ovitek. Se vam zdi znano?

Danes ljudje ne verjamejo prodajalcem, poudari, zato naj bodo strategije prodora naše knjige med ljudi prefinjene in nevsiljive. Za svojo promocijo lahko poskrbimo sami, z družabnimi dogodki, na katere povabimo VIP, pomembneže, s predstavitvenimi filmčki, skratka, ne pozabimo izrabiti vseh sodobnih načinov, ki jih ponujata internet in digitalizacija. Dobrodelnost je vedno dobro vključiti v promocijo: podarimo knjigo in bomo privabili določene skupine. »Tako bomo naredili nekaj dobrega,« prida kot v opravičilo. Ko iščemo sponzorje, o katerih bomo recimo pisali na zadnjih straneh, jim svojo knjigo ponudimo kot ekskluzivno reklamo, ki pravzaprav »ne bo draga v primerjavi s tem, da bo ostala večno na papirju«, niza ideje. Zveni mogoče, nikakor pa ni nekaj novega. A pomislimo, na seminarju so ljudje, ki o založništvu morda ne vedo dosti, morda ne znajo niti pisati. Ni pomembno, da le imajo ideje in so iznašli tržno nišo. Strokovnjaki bodo vse postorili zanje, tudi Gerryjevi so jim na voljo. Če imamo 25 tisoč dolarjev, lahko vstopimo v njegov program, ki bo poskrbel za izdajo knjige in marketing, pride na dan s predlogom proti koncu seminarja. Po dvigih rok je jasno, da je takih, ki bodo investirali zaradi Gerryjeve karizme in njegove sposobnosti prepričevanja, kar nekaj.

Tipi govorcev in karizma

Motivacijski govorniki prihajajo s celine onkraj luže, občinstvo pa so začeli osvajati pred približno 15 leti, pri nas v zadnjih nekaj letih. Prof. Lucija Mulej Mlakar, doktorica sociologije znanosti in tudi sama motivacijska govornica, meni, da so naši govorci slabši retoriki. Motivacijski govornik je človek, ki je v sebi ustvaril notranjo moč in jo zdaj poskuša prenesti na publiko, pojasnjuje o pomenu karizme. »Govorce sama delim na tiste, ki so žar ustvarili z izkušnjami, ko so premagali sebe in lastni sebični jaz. Izkušnje, ki plemenitijo duha, so pomembne pri karizmi, ki obdaja govorca. Seveda pa ta ne obdaja vseh, drugi tip govorcev je namreč naučen in konformističen. Pred publiko deluje všečno in ljubko; naredil je neki premik, a ne katarze, še manj kairosa, nekega momenta svetega. Bistvo govorca naj bi bila ravno ta avreola nadzemskega, ki slušatelja premakne v njegovi biti. Tretji tip govorcev so oportunisti, ki govorijo publiki tisto, kar ta želi; niso edukativni, nimajo transformacijskega niti transcendentnega efekta. So samo dobri trgovci z idejami, pogosto z idejami drugih.« Mulej Mlakarjeva je sama avtorica knjig: Skrivnost – zakaj ne deluje pri vas?, On-kraj raz-kritja, Relativizem v sociologiji znanosti in angleške knjige How to Win European Project in Humanities (Kako pridobiti EU-projekt v humanistiki). Tudi ona jih je napisala, da bi z njimi nadgradila svoje delo kot predavateljica in svetovalka podjetnikom.

»Govorec ustvari svojo osebnost veliko prej, preden stopi na oder, ki tako postane ogledalo njegove psihe; kako hodi, kako govori, kakšen je ritem besed in njegovega srca. Za mene kot retoričarko je izjemnega pomena, da ujamem srčni ritem občinstva.« Naši govorci so bolj kot ne naučeni in konformistični, meni, res dobrih in pogumnih je malo, kajti dober govorec ni trgovec; »je uravnilovka strasti, želja in interesov; je steber in vpliv sam po sebi. Amerika producira govorce po tekočem traku: so dobri, a ne vrhunski. Govorijo stare resnice, ki jih zapakirajo v neki nov kontekst. Nekdo, ki pozna filozofijo v globino, je malo razočaran: vse to je že bilo povedano. Slabi govorci se dobro prodajajo, ker trgujejo z besedo. Za resnično vrhunske govorce, umetnike besede, pa čas šele prihaja.«