Goste bo na recepciji sprejel robot Jože

Slovensko podjetje Vandri Robotics preizkuša humanoidnega robota Jožeta kot hotelskega receptorja, razvija njegovo uporabo v trgovini in išče prostor med kitajskimi proizvajalci strojne opreme ter globalnimi tekmeci, ki so dosegli že tisoče ur dela v avtomobilski industriji in logistiki. 

Roboti postajajo novi negovalci, plesalci, boksarji

O tem, koliko tak robot stane, koliko človeškega dela lahko dejansko prevzame in kdaj bo naložba podjetju prinesla donos, smo se pogovarjali z Luko Slapnikom, direktorjem podjetja Vandri AI in enim ključnih ljudi v podjetju Vandri Robotics. O tem, koliko tak robot stane, koliko človeškega dela lahko dejansko prevzame in kdaj bo naložba podjetju prinesla donos, smo se pogovarjali z Luko Slapnikom, direktorjem podjetja Vandri AI in enim ključnih ljudi v podjetju Vandri Robotics.

Koliko stane sodelavec, ki nikoli ne spi? Roboti se predstavljajo kot rešitev za pomanjkanje zaposlenih in rast stroškov dela. Toda enačba ni tako preprosta, pravi Luka Slapnik. FOTO: Luka Maček

Robot Jože ni več zgolj demonstracijski robot. Vandri Robotics ga usposablja za delo receptorja v hotelu Bled Rose, projekt pa je junija 2026 predstavil tudi na sejmu MWC Shanghai. Njegovo uporabo nameravajo razvijati v trgovini, sodelujejo s kitajskima proizvajalcema Unitree in AgiBot, vendar javno dostopne informacije še ne razkrivajo cene rešitve, števila plačljivih strank, prihodkov ali časa, v katerem bi se kupcu naložba povrnila.

Kaj vidimo, ko gledamo robota Jožeta? Prihodnjega sodelavca ali predvsem zelo drag tehnološki trik?

Tehnologija je še na začetku, vendar se razvija izjemno hitro. Humanoidni roboti so se v širši javnosti močneje pojavili predvsem v zadnjih dveh letih. Na Kitajskem, kjer imamo veliko partnerjev, praktično vsak mesec nastane podjetje, ki razvija novo vrsto humanoidnega robota. Ne verjamemo, da gre za muho enodnevnico. Res je, da so roboti danes zanimivi že zato, ker jih ljudje še nismo vajeni, toda dolgoročno bodo obstali samo, če bodo dobili uporabne funkcionalnosti: govor, razumevanje sogovornika, navigacijo, zaznavanje okolice in sposobnost opravljanja konkretnih nalog. Njihov namen mora biti, da človeku pomagajo pri delu in vsakdanjem življenju.

Svetovni trg robotike sicer ni več niša. Mednarodna federacija za robotiko navaja, da je bilo leta 2024 v tovarnah nameščenih 542.000 novih industrijskih robotov, več kot dvakrat toliko kot desetletje prej. Kar 74 odstotkov vseh novih robotov je bilo v Aziji, Evropa pa je predstavljala 16 odstotkov. Ali naša celina pri humanoidni robotiki že zaostaja?

Kitajska in ZDA imata veliko prednost. Ne gre samo za znanje, temveč tudi za proizvodne zmogljivosti, dobavne verige, komponente, kapital in velikost domačega trga. V Evropi nastaja nekaj močnih igralcev, vendar je proizvodnjo robota težko postaviti brez velikih količin in kapitala. Naša prva želja je bila, da bi robota sestavljali tudi v Sloveniji, vendar velikost podjetja in stroški tega trenutno ne omogočajo. Slovenska priložnost zato ni nujno v serijski proizvodnji vseh mehanskih delov. Lahko je v razvoju programske opreme, umetne inteligence, osebnosti, komunikacije in integracije robota v konkretno poslovno okolje.

Kaj je torej pri Jožetu slovenskega in kaj kitajskega?

Strojna oprema prihaja iz Kitajske, programska oprema, način komunikacije, umetna inteligenca in njegova osebnost pa so naš razvoj.

Človek proti robotu: »Robot ne bo v celoti zamenjal človeka, le prevzel bo ponavljajoče se, fizično naporne ali nevarne naloge. Človek bo ostal tam, kjer so potrebni presoja, empatija, ustvarjalnost in odgovornost.« FOTO: Dokumentacija Dela

Robot iz proizvodnje pride predvsem kot strojna platforma. Sam po sebi ne zna narediti ničesar posebno koristnega. Razvijalec mora določiti, kaj bo počel, kako se bo odzival, katere podatke bo uporabljal in kako se bo povezal s sistemi podjetja. Največja vrednost ni nujno v kovinskem telesu, temveč v tem, da robota spremeniš v rešitev, ki razume okolje in lahko opravi določeno nalogo.

Kupec lahko osnovno različico humanoidnega robota Unitree G1 na Kitajskem kupi že za približno okoli 16.000 dolarjev. Zakaj bi nato plačal še Vandri Robotics? Kaj je vaša konkurenčna prednost, ki je ni mogoče preprosto kupiti pri istem proizvajalcu?

Osnovna cena strojne opreme je samo začetek. Robot, ki ga vzameš iz škatle, še ni receptor, prodajalec ali proizvodni delavec. Treba ga je povezati s podatki podjetja, informacijskimi sistemi in konkretnimi delovnimi postopki. Potrebuje znanje o prostoru, storitvah, izdelkih, pravilih, urnikih in uporabnikih. Potrebni so tudi varnostni scenariji, nadzor, servisiranje in prilagajanje komunikacije. Naš cilj je ponuditi celoten sistem: robota, kognitivno in glasovno plast, integracijo ter podporo pri uvajanju v resnično okolje. Šele takrat strojna oprema postane poslovno uporabna rešitev.

Koliko pilotnih projektov trenutno izvajate in koliko od teh strank vam že plačuje?

Nekaj pilotov izvajamo v turizmu, predvsem pri uporabi humanoidnega robota kot receptorja. Razvijamo tudi možnosti za trgovino in industrijo.

Humanoidna robotika: »Humanoidni robot ni zgolj stroj v človeški podobi. Njegova prednost je, da se lahko premika in deluje v okoljih, ki so bila ustvarjena za ljudi – v hotelih, trgovinah, proizvodnji ali na dogodkih.« FOTO: Dokumentacija Dela

Kaj lahko Jože danes opravlja samostojno, brez človeka v ozadju?

Najbolj uporaben je trenutno pri komunikaciji, podajanju informacij in navigaciji. Lahko odgovarja na vprašanja, obiskovalca usmeri, mu predstavi storitev ali izdelek in se prilagodi okolju. Za vsako uporabo pa ga je treba pripraviti. Povezati ga je treba s podatki podjetja in ga naučiti postopkov. Tehnologija še ni na ravni, ko bi robota postavili v poljuben hotel in bi se sam naučil vsega, kar mora vedeti. Potreben je človek, ki pripravi podatke, preverja delovanje, rešuje izjeme in poseže, ko robot ne zna nadaljevati.

Koliko ur dela receptorja lahko Jože dejansko prevzame v enem dnevu?

Trenutno je omejitev njegova baterija. Pri Jožetu govorimo o približno dveh urah delovanja, nato potrebuje polnjenje oziroma zamenjavo baterije. To pomeni, da ga še ne moremo neposredno primerjati z osemurno izmeno človeka.

Podjetje Figure navaja, da je njihov robot Figure 02 pri BMW delal po deset ur na dan pet dni na teden, zbral več kot 1250 delovnih ur, premaknil več kot 90.000 delov in sodeloval pri proizvodnji več kot 30.000 avtomobilov. Pri Agility Robotics pravijo, da je njihov Digit v komercialni logistični uporabi premaknil več kot 100.000 zabojnikov. Kdaj bo Vandri lahko objavil primerljivo metriko?

To je smer, v katero mora iti celotna industrija. Demonstracija sama po sebi ni dovolj. Potrebujemo merjenje števila nalog, uspešnosti, časa delovanja, napak in dejanskega učinka na proces.

Naši projekti so še v zgodnejši fazi in osredotočeni predvsem na komunikacijo ter storitvene dejavnosti. Pri njih je merjenje nekoliko drugačno kot pri ponavljajočem se premikanju istega dela v tovarni, vendar mora biti tudi tam rezultat merljiv.

Kaj bi torej merili v hotelu?

Število pogovorov, delež pravilnih odgovorov, čas odziva, število jezikov, število gostov, ki jih je robot pravilno usmeril, ter število primerov, pri katerih je moral poklicati človeka. Pomembno je tudi zadovoljstvo gostov in osebja.

Cilj »Tehnologijo želimo usmerjati tja, kjer človeka razbremeni, mu omogoči varnejše delo ali izboljša izkušnjo uporabnika.« FOTO: Shutterstock

Kakšna je njegova stopnja napak?

Enotne stopnje napak ne moremo navesti, ker je odvisna od naloge, okolja, kakovosti zvoka, jezika, podatkov in povezav z drugimi sistemi. Pri pogovoru se lahko zgodi, da vprašanje narobe razume, poda preveč splošen odgovor ali samozavestno nadaljuje na podlagi napačne predpostavke. Podobno kot pri drugih generativnih sistemih lahko pride tudi do tako imenovanih halucinacij.

Kaj pravzaprav pomeni, da Jože govori 60 jezikov?

Sistem je sestavljen iz več plasti. Najprej mora prepoznati govor, nato razumeti vsebino, poiskati ustrezne informacije, oblikovati odgovor in ga pretvoriti nazaj v govor. Del umetne inteligence deluje na robotu, del pa v oblaku. Naša vrednost je predvsem v povezovanju teh delov, pripravi osebnosti, konteksta, spomina in znanja ter v tem, kako vse skupaj deluje v konkretnem okolju.

Koliko časa traja integracija v hotel ali trgovino?

Odvisno od zahtevnosti. Če robot samo podaja osnovne informacije, je priprava razmeroma hitra. Če mora biti povezan z rezervacijskim sistemom, prijavo gostov, plačili, zalogami ali sistemom trgovine, je integracija bistveno zahtevnejša.

Imate načrt, da širite svojo inovacijo iz hotelirstva tudi v trgovino?

Da, trgovina je ena od naslednjih pomembnih smeri. Robot bi lahko kupcem pomagal pri iskanju izdelkov, predstavljal ponudbo, odgovarjal na vprašanja in opravljal določene naloge zunaj odpiralnega časa. Vendar tudi tam ne sme ostati samo marketinška atrakcija. Povezati ga je treba s podatki o izdelkih, zalogi, cenah in lokacijah. Šele takrat lahko postane del procesa.

Ali se podjetju že danes bolj splača imeti robota kot človeka?

Enačba ni preprosta. Robot zahteva strojno opremo, programsko opremo, integracijo, vzdrževanje, servisiranje, podatke, nadzor in človeško podporo. Tudi umetna inteligenca v oblaku ni brezplačna. Podjetja, ki danes vstopajo v humanoidno robotiko, zato praviloma ne pričakujejo takojšnjega prihranka. Pripravljajo se na tehnologijo, za katero verjamejo, da bo postala pomembna. Danes bi bilo napačno trditi, da robot v vsaki situaciji stane manj kot zaposleni. Lahko pa že ustvari vrednost tam, kjer manjka ljudi, kjer je potrebno sporazumevanje v številnih jezikih ali kjer je delo nevarno in fizično naporno.

Kdo so vaši dejanski svetovni tekmeci?

Med najbolj vidnimi so Figure AI, Agility Robotics, Apptronik, Tesla, Unitree, UBTech in AgiBot. Nekateri so usmerjeni predvsem v proizvodnjo in logistiko, drugi v raziskovalne platforme ali storitvene dejavnosti. Mi smo manjši igralec. Naša priložnost je v hitrejšem prilagajanju evropskim jezikom in poslovnim okoljem ter v povezovanju strojne opreme različnih proizvajalcev z našo kognitivno in glasovno platformo.

Pravite, da je Slovenija dobro pozicionirana. Po katerih merilih?

Glede na velikost države imamo veliko tehničnega znanja, razvijalcev in podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, avtomatizacijo in integracijo. V Sloveniji sicer ne proizvajamo humanoidnega robota v celoti, razvijamo pa programsko opremo in konkretne uporabe. Tudi Kitajska še ni na stopnji, ko bi humanoidni roboti hodili po vsaki ulici ali delali v vsakem hotelu. Tehnologija je povsod v razvoju, zato imajo manjša okolja še vedno možnost, da zgodaj razvijejo znanje.

Vandri Robotics je po nastopu v Šanghaju napovedal širitev v trgovino in objavil strateško sodelovanje z AgiBotom ter Unitreejem. Ali gre za dobaviteljski odnos ali za skupen razvoj in dostop do trgov?

Sodelovanje s proizvajalci strojne opreme je pomembno, ker lahko mi svojo programsko in kognitivno plast uporabljamo na različnih robotskih platformah. Ne želimo biti odvisni samo od enega modela robota. Sodelovanja nam omogočajo dostop do nove strojne opreme, tehničnega znanja in hitrejšega razvoja primerov uporabe v Evropi.

Koliko ljudi je v vašem podjetju in koliko ste doslej vložili v razvoj?

V celotni ekipi nas je skoraj deset, pri čemer nekateri sodelujejo projektno ali za krajši delovni čas. Večina se ukvarja z razvojem in programiranjem, potrebujemo pa tudi znanje elektronike, strojnih komponent, servisiranja in dela na terenu.

Kako bo evropska regulacija vplivala na stroške in hitrost uvajanja?

To je eno ključnih vprašanj. Humanoidni robot se bo premikal med ljudmi – po hotelu, trgovini ali proizvodnji. Kaj se zgodi, če mu zmanjka baterije ali interneta? Kaj če narobe oceni položaj in se v koga zaleti? Da bi bil uporaben, mora biti deloma avtonomen in sprejemati manjše odločitve. Hkrati mora biti jasno, kdo je odgovoren: proizvajalec strojne opreme, razvijalec programske opreme, integrator ali podjetje, ki robota uporablja.

Je lahko evropska previdnost konkurenčna slabost v primerjavi s Kitajsko?

Lahko pomeni počasnejše in dražje uvajanje. Toda pri robotu, ki se fizično premika med ljudmi, je varnost bistvena. Ena resna nesreča bi lahko zmanjšala zaupanje v celotno industrijo. Evropa bi morala najti ravnotežje: dovolj jasna pravila za varnost in odgovornost, hkrati pa dovolj prostora za pilote in testiranje v resničnem okolju.

Kakšen svet želite graditi: sožitje človeka in robota ali svet, v katerem bo tehnologija predvsem zniževala stroške dela?

Smo manjši igralec v veliki industriji in nimamo vpliva na vse, kar počnejo največja podjetja. Imamo pa vpliv na svoje rešitve. Naš cilj je, da robot in umetna inteligenca v sodelovanju s človekom ustvarjata dodano vrednost. Tehnologijo želimo usmerjati tja, kjer človeka razbremeni, mu omogoči varnejše delo ali izboljša izkušnjo uporabnika. Če pa bo cilj nekega podjetja zgolj zamenjati čim več ljudi in stroške zmanjšati do skrajnosti, je to širše družbeno in politično vprašanje.