Hobiti kot vrtavke, vitezi kot balerine

Drsalni klub Kranj se je s pravljično novoletno revijo predstavil že petič. Brez pomoči staršev ne bi šlo.
Objavljeno
03. januar 2015 19.21
Revija na ledu Kranj 30.12.2014
Jana Zupančič Grašič, Nedelo
Jana Zupančič Grašič, Nedelo

Vsega dva tedna so imeli za priprave – prej so pač še potekala tekmovanja –, pa so tekmovalci in tečajniki drsalnega kluba Kranj v kranjski Ledeni dvorani vseeno navdušili z idejno zasnovo, kostumi, predvsem pa s koreografijami, od katerih so bile nekatere po izvedbi povsem zrele za tekmovalno kategorijo. A vzdušje še zdaleč ni bilo napeto, ravno nasprotno – sproščeno in pravljično.

Lani so se po ledu z milino, ki sicer ni najbolj značilna za tovrstno bando, vrteli pirati (s Karibov) in drug morski živlelj, navdih za letos pa je že drugo leto zapored uspešna mlada drsalka Nina Brezar iskala v starodavnih pripovedkah; po ledu so tako veslali Vikingi, se borili vitezi okrogle mize in kralj Arthur ter se preganjala druga zgodovinska oziroma pravljična bitja iz Gospodarja prstanov in Hobita. V kostumih, ki jih je izdelala Brigita Pičman, so se predstavile vse kategorije DK Kranj, od najmlajših tečajnikov, od katerih nekateri niso dopolnili še niti pet let, do tekmovalcev, starih dvajset let in čez.

»V preteklih letih so si program zamislili trenerji, zdaj to že počnejo nekateri njihovi varovanci, ki so se v teh desetih letih obstoja kluba iz majhnih drsalcev razvili v uspešne tekmovalce,« je povedala podpredsednica DK Kranj, Ria Jagodic. Ideje je Brezarjeva v koreografije prelila s pomočjo trenerk Darje Bartolj, Polone Černe in Tine Odžić, v torek pa je na ledu blestela tudi sama oziroma v paru z državnim prvakom Krištofom Brezarjem. Eleganca in skladnost gibanja, ali pa dobesedni tek po ledu in rokoborba (ko je šlo za upodobitev od prstana obsedenega Golluma oziroma Smeagola), vse jima je šlo dobro izpod klin. Nič manj pa niso navdušili hobiti, zeleno-rdeča skupinica deklet, starih šele dobrih osem let, in malenkost starejše vitezinje kralja Arthurja z zares izpiljenim in samozavestnim gibanjem po ledeni ploskvi, na kateri so brez težav izvajale tudi prave artistično-baletne akrobacije.

Podporniki: starši in občina

In tako ponos ni sijal le z otroških obrazov, temveč tudi s starševskih, ki brez izjeme vsako leto napolnijo tribune kranjskega pokritega drsališča in brez katerih, kot je povedala Jagodičeva, zdaj že tradicionalnih novoletnih revij ne bi bilo. »Skoraj vsak poskrbi za nekaj: ena od mam sešije vse kostume, druga izdela scenografijo, eden od očetov snema, drugi fotografira … Ta dogodek res poveže med sabo tako otroke kot starše, gre za skrajno lepo druženje,« je povedala in dodala, da so starši tudi tisti, ki nase prevzemajo vse stroške svojih drsalcev v razvoju – trenutno klub šteje okoli dvajset tekmovalcev in približno toliko tudi tečajnikov. »Sami pokrivajo vse stroške, od opreme do štartnin, verjamemo pa, da tako blesteči nastopi, kot je bil torkov, pa seveda uspehi otrok na tekmovanjih, ublažijo spomine na redno prevažanje na treninge in nazaj, na stroške za nove drsalke, za novo tekmovalno obleko … Brez staršev in mestne občine, skratka, tega kluba ne bi bilo. Vse ure, ki jih tečajniki in tekmovalci našega kluba lahko izkoristijo v Ledeni dvorani, to je enkrat na dan, namreč zagotavlja in krije stroške prav občina.«

Vseeno pa so termini dokaj redki, saj je ledena ploskev večinoma vseskozi zasedena zaradi treningov kranjskih hokejistov, a za zdaj jim logistično uspeva usklajevati potrebe vseh, ki svoje športno znanje pilijo na kranjskem ledu. In DK Kranj se lahko občinske podpore nadeja tudi v prihodnje, je v torek potrdil kranjski podžupan Jakob Klofutar, hkrati pa izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja kranjskega umetnostnega drsanja. Po koncu uradnega programa, ki je bil nabit z vzneseno in napeto glasbo, sposojeno iz filmskih upodobitev junaških dogodivščin, se je škratkom, vitezom, gozdnim vilam, hobitom, orkom, kraljičnam in bojevnikom pri zabavi na ledu pridružil tudi del občinstva. Glede na število majhnih snežakov na miniaturnih drsalkah, ki so klicali: »Mami, ati, poglejta me!«, se za prihodnost drsanja v Kranju ni bati: močan hokejski klub in možnosti, da tak tudi ostane, že ima, morebiti v prihodnosti več pridobi tudi umetnostno drsanje.