Iz majhnih plač lahko rastejo le nizke pokojnine

Med povprečno neto plačo in pokojnino je vse večji razkorak. Upokojitev je pogosto bližnjica do revščine, pravi Lučka Böhm.

Objavljeno
09. april 2016 21.29
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Vlada namerava sredi tedna predstaviti belo knjigo o raz­voju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako se bo nadaljevala razprava, ki se je na ravni politike začela pred tedni z zahtevo po izredni uskladitvi pokojnin in s pobudo za višjo minimalno pokojnino. To možnost je svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že zavrnil. Po besedah Anke Tominšek iz zveze društev upokojencev je treba počakati na študijo o gmotnem položaju upokojencev.

Zahteva za 0,4 odstotno uskladitev pokojnin – za katero so se res dogovorile vladne stranke, a finančni minister Dušan Mramor ji za zdaj neomajno nasprotuje – je v javnosti spodbudila razpravo o gmotnem položaju upokojencev. Nobeno usklajevanje ne more rešiti vprašanja prenizkih pokojnin, je prepričana Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je predlagala, naj se zavzame za takšne posege v sistem, da zajamčena pokojnina za štirideset let pokojninske dobe brez dokupa ne bo nižja kot 600 evrov, a je svetniki niso podprli. Ob reformah pokojninskega sistema ob številnih nesoglasjih ni bilo dvoma: pokojnine v Sloveniji so na splošno nizke.

Nizka plača, nizka pokojnina

»Pokojnine v Sloveniji so pretežno nizke, ker so nizke tudi plače,« znano resnico povzame direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja dr. Boris Majcen. Raziskovalca z inštituta dr. Tine Stanovnik in mag. Nataša Kump sta v preteklih letih opravila več raziskav na tem področju, pravi sogovornik, a nazadnje leta 2011, pozneje naročil zanje ni bilo več. Pričakujejo, da bodo zdaj spet izvedli podobno analizo. Da, študija bo, radi bi jo razširili tudi na vprašanje revščine med upokojenci, pravi Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije: »O teh vprašanjih ne moremo govoriti na pamet. Položaj upokojencev je zelo različen. Na podeželju si mnogi lahko pomagajo z lastnim vrtom, upokojenci iz proletariata v mestu nimajo te možnosti.« Lučka Böhm posebej izpostavlja gostinstvo, kjer je velik delež zaposlenih na minimalni plači, kar tlakuje pot v revščino po upokojitvi.

Po podatkih iz raziskave o stopnji tvegane revščine v državi, ki jo je statistični urad nazadnje opravil lani jeseni za leto 2014, je med ljudmi, ki se otepajo revščine, 26 odstotkov upokojencev, kar je največji delež med vsemi skupinami. »Zadnja tri leta so pokojnine dejansko že nedostojno nizke. Starostna pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki jo Zpiz odmeri iz zneska najnižje pokojninske osnove, znaša za moške 440,36 evra in za ženske 494,20 evra. Usklajevanja od leta 2010 skoraj ni bilo. Od začetka gospodarske krize do danes so se realno pokojnine zmanjšale za 7,8 odstotka, torej je toliko nižja njihova kupna moč,« pravi Lučka Böhm. Povprečna neto starostna pokojnina je februarja letos znašala 613 evrov.

Tudi pred letom 2010 usklajevanje pokojnin ni potekalo po vnaprej določenih pravilih, dodaja predstavnica sindikatov: »Kadarkoli so bile v proračunu težave z denarjem, pokojnin pač niso usklajevali z rastjo plač.« Tako se je zaostanek kopičil in zdaj nizkih pokojnin ni mogoče reševati z nobenimi majhnimi uskladitvami več, poudarja sogovornica. Zato je, dodaja, zdaj, ko je pred vrati nova bela knjiga o pokojninskem sistemu, pri svetu Zpiza poskušala doseči, da bi najnižjo pokojninsko osnovo zvišali toliko, da bi zajamčene pokojnine za polno dobo presegle vsaj prag revščine, zdaj so pod njim. Po statističnih izračunih je bil leta 2014 prag revščine za enočlansko gospodinjstvo pri 7146 evrih letnega dohodka. »Moški, ki prejme starost­no pokojnino za 40 let dobe, pa je doslej na leto prejemal 5284 evrov in ženska 5930 evrov,« pravi sogovornica, ki ji ni uspelo prepričati Zpizovih svetnikov, a razprava o revščini med upokojenci in zmanjševanju odmerjenih pokojnin se bo zagotovo nadal­jevala.

Ko je plača prenizka za odmero

Na višino pokojnine vpliva več dejavnikov, poudarjajo na Zpizu. Za februar je zavod 71.014 prejemnikom starostnih pokojnin izplačal zneske v vrednosti od 400 do 500 evrov, od 500 do 700 evrov starostne pokojnine je dobilo 129.586 upokojencev. Na vrhu, kjer so zneski nad 1800 evri, jih je bilo 3052. V Sloveniji so pokojninske osnove in s tem odmerjene pokojnine omejene navzgor in navzdol. Najnižja pokojninska osnova – ki je lani znašala 769,19 evra, za leto 2016 pa 775,10 evra, pomaga upokojencem, ki so imeli zelo nizko plačo, tako da jim zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojnino odmeri od zajamčene osnove. Po statističnih podatkih zavoda je imelo lani 23 odstotkov upokojencev prenizko plačo, zato so pri njih uporabili zajamčeno osnovo za odmero pokojnine.

Pokojnine na splošno pešajo tudi, če jih v daljšem obdobju primerjamo z neto plačami (glej tabelo). »Podatki o razmerju med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo nazorno kažejo poslabšanje gmotnega položaja upokojencev. Leta 2005 je povprečna neto starostna pokojnina še znašala 69,1 odstotka povprečne neto plače, leta 2014 se je delež znižal pod 61 odstotkov, lani na 60,2 odstotka neto plače,« opozarja predsednik zveze društev upokojencev Anton Donko. Letni, tako imenovani rekrea­cijski dodatek v statistične podatke o razmerju med pokojnino in plačo ni vključen.

»Z upokojitvijo se dohodki občut­no znižajo, posebno če si odvisen zgolj od pokojnine,« ugotavlja nekdanji davčni svetovalec Boštjan Petauer, ki se je upokojil leta 2010, ko je z dokupom dosegel 40 let in šest dni pokojninske dobe, bil je tudi nekaj let mlajši, kot je takrat predvideval zakon. »Zbral sem dovolj pokojninske dobe, a zaradi dokupa je bila osnova za odmero moje pokojnine za deset odstotkov nižja, kot bi bila, če bi izpolnjeval vse pogoje. Odmerili so jo od 70 odstotkov pokojninske osnove,« se še natančno spominja sogovornik. Ker je bil v finančnih vprašanjih vselej doma, spremlja, kaj se dogaja s pokojninskim sistemom, in ugotavlja: »Uskladitev za 0,4 odstotka bi upokojencem prinesla od dva do osem dodatnih evrov na mesec.«

Zakaj so povprečne pokojnine v primerjavi s plačami vse nižje, zmanjšuje se tudi kupna moč, smo vprašali še na zavodu in tam so nam odgovorili: »Glavni vzrok za izgubljanje vrednosti pokojnin je njihovo neusklajevanje v zadnjih letih. Usklajevanje je bilo omejeno z interventnimi zakoni že v letih 2010 in 2011, leta 2012 popolnoma onemogočeno, v letu 2013 je bilo minimalno, v letih 2014 in 2015 pa spet onemogočeno, kar je vplivalo na zmanjševanje vrednosti pokojnin.« Po podatkih zavoda se je njihova realna vrednost zaradi ukrepov na področju usklajevanja samo leta 2010 zmanjšala za 0,7 odstotka, leto pozneje za 1,4 odstotka, leta 2012 za 3,5 odstotka, leta 2014 za 0,4 odstotka. »V petih letih to pomeni skoraj osemodstotno znižanje pokojnin. Leta 2015 je prvič prišlo do zvišanja vrednosti pokojnin za 0,1 odstotka, ker je bilo znižanje vrednosti pokojnin manjše, kot je bila rast življenjskih stroškov,« dodajajo analitiki z zavoda.

Pokojnine zadnja leta ne upadajo le zaradi manj ugodnih zakonskih določb, ampak tudi zaradi sprememb v strukturi prejemnikov pokojnin: »Pokojnine so se prenehale izplačevati upokojencem z višjimi pokojninami, novi upokojenci pa so začeli prejemati nižje pokojnine. V zadnjem obdobju se tako upokojujejo zavarovanci, ki so začeli zgodaj delati z nižjo stopnjo izobrazbe, poleg tega so v povprečju so delali na nižje plačanih delovnih mestih, kar posledično pomeni nižji znesek starostne pokojnine.«

Že zdaj pod dostojno ravnjo

Danes velja tudi v Sloveniji novo družbeno in preživetveno pravilo, da se ni mogoče zanašati le na pokojnino iz javne blagajne, posebno pri nizkih plačah ne, ampak morajo zaposleni poskrbeti še za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, najbolje skupaj z delodajalci. Toda kako naj za pokojnino dodatno varčuje delavec, ki se s svojo plačo komaj prebija iz meseca v mesec, sprašujemo predsednico uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner: »Za zaposlene z nižjimi prihodki, ki seveda samostojno od svoje plače težko namenijo še dodatni znesek za vplačilo premije v drugi pokojninski steber, je idealna rešitev, če jim delodajalec omogoča vključitev v kolektivni pokojninski načrt. Pri tem delodajalec v celoti financira mesečne premije zavarovanja, to pomeni, da zaposlenega varčevanje ne stane nič, vseeno pa mu družbeno odgovoren delodajalec vsak mesec vplača premijo z namenom, da bo zaposleni ob upokojitvi poleg javne pokojnine prejemal še dodatno pokojnino, s katero bo dostojno živel.«

Vsekakor pa je tudi za zaposlene, ki morajo za dodatno zavarovanje poskrbeti sami, smiselno, da poiščejo individualno zavarovanje na trgu teh storitev, dodaja Karmen Dietner.  Z vplačilom minimalne premije, pravi, ki znaša 26,8 evra, je mogoče v 40 letih privarčevati za 100 evrov dodatne pokojninske rente, če predvidimo tri odstotke povprečnega letnega donosa.

Še leta 1995 je povprečna starostna pokojnina v Sloveniji znašala 76,2 odstotka povprečne neto plače, v 20 letih je zaradi različnih vzrokov zdrsnila na le še 60,2 odstotka, poudarja tudi Karmen Diet­ner, torej kar za 16 odstotkov: »To je primerjalno z drugimi državami Evropske unije in držav OECD eden največjih padcev. Na enega upokojenca dela le še 1,37 zaposlenega, starejša populacija je vedno večja, mladi pa se vedno pozneje zaposlujejo. Upoštevati moramo še, da bodo javne pokojnine za tiste zaposlene, ki se upokojujejo danes oziroma v prihodnjih letih, še nižje, saj bo po veljavnem zakonu moški za 40 let pokojninske dobe pri starosti 65 let upravičen do starostne pokojnine le v višini 57,25 odstotka. Izračun bo temeljil na povprečju najboljših zaporednih 24 let.«

To pomeni, dodaja, da je ob povprečni neto plači 1000 evrov, mogoče pričakovati le 570 evrov javne pokojnine. Po merilih OECD je o dostojni pokojnini mogoče govoriti, če znaša 70 odstotkov plače pred upokojitvijo: »Te meje povprečni slovenski upokojenec ne dosega že zdaj, saj je lani povprečna starostna pokojnina znašala le še 60,2 odstotka povprečne neto plače. Torej že zdaj za 10 odstotkov zaostaja za mejo dostojnih pokojnin,« strne predsednica uprave Pokojninske družbe A.