Je odkriti deblak še iz prazgodovine?

Plovilo so odkrili na zaščitenem območju nekdanjega kolišča Ilovica.

Objavljeno
25. julij 2015 20.14
Na območju Ižanske ceste 150 so pri izkopavanju našli deblak. Ljubljana 24. julij 2015.
Brane Maselj, Panorama
Brane Maselj, Panorama
Ljubljana – Arheologi so v petek zjutraj na Ižanski cesti 150 odkrili deblak, ki utegne pripadati nekdanjim koliščarjem. Najdba, ki so jo odkrili med arheološkim nadzorom terena za gradnjo stranovanjske hiše, je namreč prav na zaščitenem območju nekdanjega kolišča Ilovica, ki se je raztezalo od Botaničnega vrta do ljubljanske obvoznice.

O najdbi deblaka je zavod za varstvo kulturne dediščine obvestila arheologinja Pavla Peterle iz podjetja ArheoVed, ki je izvajalo dolžno predhodno arheološko raziskavo na parceli ob Ižanski cesti. Na teren sta prihitela strokovnjaka, konservator mag. Miran Erič, sicer tudi podvodni arheolog in specialist za plovila in moker les ter dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete, prav tako podvodni arheolog in specialist za plovila. Potrdila sta, da gre za najdbo starodavnega plovila. Na tem območju so namreč bili že prej odkriti ostanki prazgodovinskega kolišča in tudi druge drobne arheološke najdbe (bronaste sekire, šila, osti ...), ki sodijo v čas od neolitika do železne dobe, je povedala arheloginja Mija Topličanec iz območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Petkova najdba deblaka, pravi, niti ni popolno presenečenje. Na Ljubljanskem barju je bilo do danes registriranih že okoli 75 deblakov, saj je bilo to najučinkovitejše sredstvo za življenje na tem območju, ki je bilo v preteklosti pogosto poplavljeno in občasno tudi ojezerjeno.

Deblak je ležal prevrnjen na tako imenovani plasti polžarici, dnu nekdanjega jezera. Dokumentirali so njegovo dno, ki je v širino merilo okoli 0,9 metra. Dosedanje sondiranje s testnimi jarki – na takih zaščitenih območjih so zakonsko predvidene arheološke raziskave – je razkrilo deblak, dolg 2,6 metra, sodeč po omenjeni širini, pa bi plovilo lahko bilo dolgo do deset metrov. Miran Erič po ogledu najdbe domneva, da gre za plovilo iz hrastovega lesa; če je tako, pravi, potem bi »lep deblak z ravnim dnom« lahko izviral še iz koliščarskih, vsekakor pa predrimskih časov.

Zaradi hitrega sušenja mokrega lesa so najdbo v plitvi plasti, komaj 40 centimetrov pod površino, zavarovali z geotekstilom in jo nato zasuli z originalno zemljino, saj je le tako mogoče najdbo ohraniti. Na zraku bi začel tisočletja zakopani les namreč hitro propadati. Nenavadno je, se čudi Erič, da ga do zdaj še niso odkrili, čeprav je bilo videti, da so tu včasih orali za krompir.

Parcela, v kateri leži deblak, bo v prihodnje še posebno zavarovana v registru nepremične kulturne dediščine, da bo ta s tem dodatno zavarovala tudi deblak. Morda ga bo mogoče kdaj v prihodnje tudi izkopati ali preložiti, vendar so zato potrebna velika finančna sredstva, ki jih trenutno ni mogoče zagotoviti. Deblak bo do nadaljnjega hranjen na mestu odkritja in situ, pravi arheloginja z zavoda za varstvo kulturne dediščine. To pa tudi pomeni, da bo se bo morala gradnja stanovanjske hiše na tej parceli prilagoditi odkritju, in sicer tako, da bodo tloris hiše nekoliko zamaknili.