Julijske Alpe med prestižnimi imeni

Lonely Planet je Julijske Alpe v knjigi Best in Travel za leto 2018 uvrstil na 3. mesto najlepših svetovnih turističnih regij.

Objavljeno
27. oktober 2017 14.24
Brane Maselj
Brane Maselj
Novica, da je založniška hiša Lonely Planet uvrstila Julijske Alpe med 10 najbolj atraktivnih regij sveta je ta teden bliskovito obredla medije in družabna omrežja. Ker gre za največjega popotniškega založnika na svetu z enormnim vplivom na turistične tokove, je novica vzbudila doma veliko navdušenja, po drugi strani pa tudi pomisleke, kako utegne množični turizem vplivati na naš gorski svet.

Medijski velikan je Julijske Alpe v knjigi Best in Travel za leto 2018 uvrstil na laskavo tretje mesto najlepših svetovnih turističnih regij takoj za Severno Irsko ter Aljasko. Primerjajo jih z naravo francoskega Chamonixa in švicarskega Zermatta, vendar z opombo, da je slovenska različica manj znana in predvsem z manj gneče. »Julijske Alpe nudijo izjemno gorsko doživetje v delu Evrope, ki je prepogosto spregledan, a v zadnjem času nežno odpira vrata različnim popotnikom ... Naraščajoče število lokalnih ponudnikov pa združuje utrip dvigajoče pohodništvo z nadstandardnimi nastanitvami v imenitnih pastirskih kočah.« Med bisere, ki so vredni obiska, so poleg Blejskega in Bohinjskega jezera med drugim nanizali še Vršič, Triglavski narodni park, Radovljico, Kranj in Kamnik, med top točke, ki jih je treba videti, pa so uvrstili Loški grad, muzej čebelarstva, Linhartov trg v Radovljici in Blejski vintgar.

Priznanje in hkrati izziv


Pri Slovenski turistični organizaciji (STO) so se odzvali z izjavo, da je za Slovenijo uvrstitev na ta seznam izjemna čast in da bo bistveno vplivala na njeno prepoznavnost. O tem zagotovo ni dvoma, saj Best in Travel izide v osmih največjih svetovnih jezikih in v milijonskih nakladah. Samo v sosednji Italiji, ki je svetovni turistični gigant, obvladuje s svojimi tiskanimi edicijami kar 60 odstotkov trga popotniške literature. Tokratni izbor je na podlagi anket med popotniki in več kot 200 stalnimi pišočimi sodelavci za to medijsko hišo napravila posebna komisija v Londonu. Glavni razlogi za uvrstitev regije na ta imenitni seznam so, tako STO, prizadevanje Slovenije, da zaščiti edinstvene raznolikosti, značilne za to območje, ki se ponaša se s številnimi naravnimi lepotami, izjemno pokrajino in bogato kulturno dediščino.


Julijske Alpe, Pogled na Kredarico Foto: Dejan Javornik/Delo


Neokrnjena narava, naravne vrednote in odprtost so zagotovo glavni aduti naše atraktivnosti, in turisti iz sosednjih držav jih zelo dobro poznajo že desetletja. Toda po objavi Lonely Planeta bo turistov in planincev, ki si bodo želeli obiska TNP še več tudi iz drugih držav, kar pa povečuje tudi tveganje za nesreče, zmogljivosti Gorske reševalne službe (GRS) pa ima zagotovo kadrovske in tehnične omejitve. Tako pa opozarja dr. Janez Mekinc, profesor na fakulteti za turistične študije univerze na Primorskem. Po njegovem mnenju utegne postati problematično, da Slovenija nima ustrezno urejenega sistema obiskovanja gora oziroma območja TNP.

»Ljudem, ki se odločijo za obisk TNP, se ni potrebno nikjer prijaviti, torej ne razpolagamo s podatkom, koliko planincev in obiskovalcev sploh obišče NPZ, kaj šele, da bi vedeli kam nameravajo iti, po katerih planinskih in plezalnih poteh imajo načrt doseči svoj cilj in nenazadnje, kaj je sploh njihov cilj. Prihodnost bo pokazala, koliko obiskovalcev in planincev še prenese TNP s trenutnim sistemom preventivnega dela in reševanja. Izkušnje na žalost kažejo, da mora najprej priti do neprijetnih ali pa tragičnih dogodkov, da se zganejo ustrezne inštitucije in spremenijo sistem. Na to opozarjata tudi GRS in PZS.«

Pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) pa, ob tem ko prav tako ugotavljajo, da gre za novo priznanje Sloveniji za ohranjanje neokrnjenosti gorskega sveta, ugotavljajo tudi, da je to velik izziv za vse; tako za tiste, ki na tem občutljivem območju delujejo, kot za državne ustanove in lokalne skupnosti, da bodo razvijale takšne oblike trajnostnega turizma, ki bodo čim manj vplivali na naravo. Nikakor ne podleči cenenemu masovnemu turizmu, ki takšne prednosti hitro izniči, opozarja podpredsednik PZS Miro Eržen in dodaja: » Zelo hitro bomo morali doreči celovito strategijo javnega prometa in še posebej obvladovanja prometa v alpske doline, in to na ravni države, kajti sedanje stanje, ko se s tem problemom bolj ali manj posrečeno in uspešno ukvarjajo lokalne skupnosti, meji na kaotično stanje.«

V PZS, ki sicer še naprej zagovarja prost dostop do gora, tudi pričakujejo, da bodo planinske poti in tudi koče v visokogorju, na katere se opira pravkar sprejeta strategija turističnega razvoja Slovenije, prepoznane kot del turistične infrastrukture ter bodo s tem enakovreden partner drugim pri pridobivanju sredstev za vzdrževanje in ekološko sanacijo. »Pričakujemo tudi, da bo TNP iz načrta upravljanja prvenstveno realiziral tiste naloge, ki so pomembne za usmerjanje in obvladovanje povečanega števila obiskovalcev, država pa, da bo za to zagotovila sredstva.«


Julijske Alpe so občutljiv naravni habitat številnim živalskim in rastlinskim vrstam Foto: Voranc Vogel/Delo


Razvoj okolju prijaznega obiska


Ker dnevnih obiskovalcev nihče ne šteje, je težko določiti njihovo celotno število, empirično pa vsi vedo, da obisk iz leta v leto narašča. Po nekaterih ocenah naj bi park, s širšo okolico, od začetka junija do konca septembra to območje obiskalo pol milijona obiskovalcev in napravilo 1,4 milijona nočitev, kar je skoraj četrtino slovenskega turizma v tem obdobju. Še bolj zgovoren je podatek, da imajo v tem času več kot 34 tisoč nočitev v samo sedmih kočah v Triglavskem pogorju.

Pri TNP so, sporočajo, seveda ponosni, da jih je Lonely Planet uvrstil med najlepše destinacije sveta in se zavedajo nevarnosti, ki jih množično obiskovanje gora zagotovo predstavlja za občutljivo ekološko ravnovesje v parku. V njem že dolgo velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Edinstvenost območja je že leta 2003 prepoznal tudi Unesco pri OZN ter vključil Julijske Alpe in TNP v mednarodno mrežo biosfernih območij kot del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja. Povezujejo se z lokalnimi skupnostmi in skupaj načrtujejo usmerjanje obiskovalcev in spodbujajo okolju prijazen obisk, na primer tudi z uporabo javnega prevoza. Letos so posodobili in z možnostjo parkiranja z aplikacijo za mobilne telefone opremili šest parkirišč v bližini Bohinjskega jezera, kupili 14 koles za izposojo, vzpostavili nove informacijske točke in določene avtobusne povezave.

Zanimivo je, da je po anketi, ki jo je lani med obiskovalci izvedel TNP, večina obiskovalcev pripravljena spremeniti navade obiskovanja in se namesto z avtom pripeljati z javnim prevozom. Prav tako so pripravljeni tudi plačati obisk parka. Mnogi bi bili za vstop v park pripravljeni plačati deset evrov vstopnine, če bi bile v to ceno vključene parkirnine in prevoz. Tudi vprašanje o morebitni uvedbi kvot za obisk Triglava jih ne jezi, marsikdo se celo strinja, da bi bila to prava rešitev. Pogrešajo pa predvsem več digitalnih informacij.