Kaj je bila najbolj romantična stvar, ki ste jo naredili v življenju?

Kozma Ahačič, jezikoslovec

FOTO: Voranc Vogel

Nikoli nisem delal spiska svojih romantičnih podvigov, zato se moram zanašati na občutek in spomin. Morda je bilo za mojo tedaj bodočo ženo najbolj romantično, ko sem ji na zmenkih v baru bral pesmi, ki sem jih napisal prav zanjo. Spomnim se tudi kakšnih podvigov, ki so se meni zdeli izjemno romantični, njej pa precej manj.

A romantika ni le »ameriška«, z velikimi gestami in razkošnimi presenečenji. Vse pogosteje opažam, da je za mojo ženo najbolj romantično, ko se prelevim v zidarja, pleskarja, vodovodarja ali električarja, morda celo smetarja, ter namesto mojstrov sam opravim manjša popravila ali se lotim prenove prostorov.

Nataša Luša, direktorica Dela

FOTO: Osebni arhiv

Meni največ pomeni, če mi kdo kaj napiše, zato tudi sama romantična razpoloženja izkažem s pisanjem, svojim ali kakšnim drugim. Svojemu življenjskemu sopotniku sem zato že večkrat namenila kakšno svoje pisanje, eno izmed njih je bilo pospremljeno z njegovo priljubljeno knjigo iz otroštva, Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka. Prva izdaja te knjige sovpada z letnico njegovega rojstva, a tiste izdaje mi kljub vsemu ni uspelo najti, našla pa sem tisto iz leta 1965 in še dve kasnejši.

Vedeti, s čim boš nekomu naredil veselje, terja pozorno poslušanje in poznavanje osebe. Posebno vrednost pa daje tudi čas, ki ga nameniš temu, da nekoga razveseliš in presenetiš.

Uršula Cetinski, publicistka

Ursula Cetinski Foto Darja Štravs Tisu

Najbolj romantično je bilo, da sem se v moža zaljubila ravno na valentinovo. Zdel se mi je čudovit. Petindvajset let kasneje se občutki niso niti malo spremenili.

Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Instituta Jožef Stefan

Jadran Lenarčič Foto Arhiv

Po širše sprejetih merilih je bilo najbolj romantično to, da sva se z ženo poročila v dveh tednih po tem, ko je bodoča tašča nepričakovano izjavila, zakaj se ne poročiva. Žena jih je štela devetnajst, jaz tri leta več, tako rekoč otroka. Sicer se mi pa zdi, da je meja med romantičnim in banalnim tanka, tako da sem do neiskrene filmske romantike nezaupljiv in jo zavračam. Po mojem so romantične majhne, vsakodnevne in skoraj neopazne reči, ki se dogajajo v skupnem življenju brez pričakovanj, načrtov in filmskih scen. Če se nanje ne pripravljaš, če jih ne povzdiguješ in jih prepustiš trenutku nastanka, se sčasoma akumulirajo in ustvarjajo občutek, da živiš z romantičnim pridihom, čeprav se imaš za romantičnega skeptika, kot sem jaz.

Karel Gržan, duhovnik

FOTO: Dejan Javornik

Morda to, da nosi moja sestra ime po moji prvi ljubezni. Sosedova Romanca je bila tista, ki me je srčno prevzela že pri dveh ali treh letih. Žal smo se od nje odselili. Ko so mi starši povedali, da bom dobil sestrico, sem hotel samo Romanco. Drugo veliko ljubezen pa sem doživljal ob koncu osnovne šole. Zaljubil sem se v sošolko, ki je bila pesnica. Zastavil sem vse moči, da sva bila lahko med glavnim odmorom kot reditelja sama v razredu. Začel sem pesniti in tistih petnajst minut sem ji recitiral svoje pesmi. Bile so sicer domoljubne v stilu: »O, domovina, kako ljubi moje te srce  …« Na mestu domovine sem seveda doživljal meni ljubo. Kdo ve, ali je razbrala hrepenenja mojega srca.

Zoran Predin, kantavtor

FOTO: Blaž Samec

Barbari je med Rodinovimi kipi najbolj všeč Poljub. Spomnil sem se, da imajo v muzejski trgovini repliko Poljuba. Prijateljici Maši, ki živi v Parizu, sem poslal denar in jo prosil, naj stopi do muzeja in ga kupi. Poslala jo je prijatelju v Ljubljano, ki me je s telefonskim klicem skoraj izdal. Doma sem ga skril na najvišjo polico v svoji omari, ki je Barbara ne doseže. Na skrivaj sem škatlico zavil in jo na božični večer dodal darilom pod novoletno jelko. Začudena, ker sva se dogovorila, da se tisto leto ne bova obdarovala, je postavila darilce pred sebe na mizo. V treh poskusih ni uganila, kaj je v škatlici. Potem sem rekel, naj jo že enkrat odpre. Presenečenje je popolnoma uspelo. Dobil sem od solz sreče slan poljub. To bom težko presegel. Če bi mi pa uspelo na valentinovo domov pripeljati pisatelja ali pisateljico, ki se skriva pod psevdonimom Elena Ferante, bi mogoče lahko upal na kakšno točko več.   

Ivana Djilas, ravnateljica SNG Drama Ljubljana

FOTO: Mavric Pivk

Na skrivaj sem se poročila na plaži na Baliju. No, vsaj mislila sem, da bo to najbolj romantična stvar na svetu. V resnici sem stala in gledala, kako hotelski uslužbenci postavljajo vrste stolov, ki bodo ostali prazni, in se nabirajo gruče turistov. Zelo suha stara avstralska turistka z velikim klobukom je stala ob meni in mi rekla, da bo počakala, da vidi nevesto. Vrnila sem se čez 15 minut v sicer beli, ampak obleki za na plažo, in razočarala gospo. Medtem je ženin stal zraven uradnika v vojaški uniformi, ki naj bi naju poročil. Ko so me čakali, mu je ponujal turistične oglede otoka. Počutila sem se, kot da igram v slabi predstavi, in sililo me je na smeh. Potem sva imela fotografiranje na peščeni plaži, med katerim so nam skušali prodati ure, nakit, celo hrano. In na koncu romantična večerja za dva, tako pekoča, da nisem mogla nič pojesti. Poročne slike so pa lepe – kdo se še spomni vsega drugega.