Kako bi država morala ukrepati po tokratnih poplavah?

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. pravnica

Država mora ukrepati pred poplavami! Po poplavah lahko samo pomaga odpravljati posledice in blažiti škodo. Čas za dolgoročne ukrepe, ki pomagajo, da bo prihodnjič manj škode in tudi žrtev, je zato pred naslednjo ujmo. Zdaj, ko se vode teh poplav umikajo, smo dejansko že pred naslednjimi, ki bodo slej ali prej prišle. Ureditev hudournikov, utrditev brežin, izlivna polja …, to so naloge, ki se jih mora zavedati odgovorna država. Sicer pa, hvala bogu, da imamo civilno zaščito, vojsko in poklicne ter prostovoljne gasilke in gasilce. Vedno znova se pokaže, da si zaslužijo pohvalo, kot tudi vsi drugi, ki pomagajo sočloveku v stiski.

Jure Apih, publicist

Miha Šalehar je oni dan vodil debato o pravih povzročiteljih vremenskih sprememb, »Amerih«, ki da iz letal trosijo kemikalije, s katerimi bodo uničili in si pokorili Balkan. Edina obramba so menda orgonski topovi, ki sploh niso dragi in bi si jih lahko omislili v vsakem gospodinjstvu. Dokler splošnega ljudskega odpora ne oborožimo, se lahko še vnaprej zanesemo le na gasilce (ko se naša okupacijska vojska umika, po malem tudi nanjo), ki nas edini nikoli ne razočarajo. Pač ne delajo za denar. Le na politike ne računajte, od Drnovška do Cerarja radi obljubljajo, še raje pa pozabljajo.

Borut Tavčar, novinar

Običajni vzorci, poletne suše in jesenske poplave, so se letos obrnili na glavo. Nekoliko zakrinkano pa pri tem kljub vsemu ostaja dejstvo, da poplave največ škode naredijo na novogradnjah in da smo z nespametnim razvojem vodi vedno jemali prostor. Nekoč so ljudje vedeli, kje se ne sme graditi, imeli so inženirsko urejeno zadrževanje hudournikov, vedeli so tudi, katerega hriba ne gre posekati do golega, če nočemo plazov in vedeli, kako temeljiti škarpe, da jih ne bo odneslo. Osnova vseh načrtov v prihodnje mora biti dejstvo, da voda pač potrebuje prostor. Celoviti projekti, kot so bogatenje podtalnice in trženje kakovostne pitne vode, energetska izraba in namakanje, pri tem ne bi bili omejeni. Tudi suše še bodo, ni dvoma.

Dragan Petrovec, kriminolog

V poplavi – ne vode, ampak medsebojnih kritik – je težko najti razumen odgovor. Nekateri kažejo s prstom na Arso, ki ne čisti razbremenilnih jarkov; drugi se sprva zavzemajo za zadrževalnike, ko pa postanejo kandidati za lokalne funkcionarje, se nenadoma prelevijo v hude nasprotnike takšnih rešitev pred svojimi vrati; ekologi se zavzemajo za ohranitev narave, ki sama ve, kaj je zanjo najbolje; ljudje naj bi se temu prilagodili. Potem tolažimo ljudi, da gre za stoletne vode, a jim to prav nič ne pomaga. Pod vodo so ta trenutek, pred sto leti jih ni bilo tam in čez sto let večine tudi ne bo več. Predvsem pa – kdor hitro da (pomoč), dvakrat da. To naj velja tudi za vlado.

Dušan Jovanović, režiser

Glede protipoplavnih ukrepov ni nobenih dilem. Ve se, kaj bi morali narediti, da bi preprečili posledice poplav in zmanjšali škodo. Ve pa se tudi, da država nima denarja, niti da bi te ukrepe izvajala niti da bi sanirala posledice. Tako se zdi, da smo v boju proti ekscesom narave bolj ali manj nemočni. Vsi mazohistično lajnajo zguljeno pesmico, kaj bi pristojni morali narediti in česa spet niso naredili. Mi pa izmenično gledamo resničnostne šove katastrofe: eno leto sušo, drugo leto poplave in plazove, tretje leto žled, četrto leto pa spet vse od začetka. Ne vem, morda bi pa ritual vsenarodne molitve kaj zalegel? Če bi se vsi, res vsi, v istem trenutku vrgli na kolena, se ozrli v nebo in na glas, zelo na glas molili?!

Svetlana Slapšak, redna profesorica, publicistka, brezposelna

Ob nujni pomoči z ustreznim načrtovanjem, iz katerega velja najprej izločiti nove resorne ministre in ministrico (za okolje, infrastrukturo in gospodarstvo) in dati možnost raz­iskovalcem, znanosti in stroki: ko bo strategija narejena, naj se v sanacijo vodnih tokov kot veliko javno delo vključijo nezaposleni – brez agencij in podjetij, z državo kot delodajalcem. Pri pridobivanju evropskega denarja naj pomaga, če bo izbrana, nova evropska komisarka ... Poplave so, ob podnebnih spremembah, tudi posledica kakšnih 20 let zanemarjanja skrbi za že vzpostavljene mehanizme regulacije – ne samo v Sloveniji.

Karel Gržan, duhovnik

Zgolj medene obljube politikov niso pomoč – so zloraba in žalitev prizadetih, če ni tudi takojšnjih dejanskih sredstev, ki jih občine najučinkoviteje razporedijo pomoči potrebnim. Pomembno je hitro in učinkovito ukrepanje brez mešetarjenja med uradniki in neformalno privilegiranimi podjetji, ki odpravljajo posledice poplav. Skrb zbuja dejstvo, da država ne ukrepa dovolj preventivno. Državni birokrati s papirnato izkušnjo premalo slišijo in upoštevajo prizemljeno logiko domačinov, ki poznajo značaj potokov, rek … Zakaj komplicirajo in preprečujejo čiščenje brežin, odvoz gramoza – poglabljan­je strug? S tem (sicer po zakonih) poglabljajo škodo, ki se pokaže v posledicah njihove nespameti ob naravnih nesrečah.