Kam bi jo pa vi najraje mahnili?

Predstavljamo še drugih pet predlogov za naj izletniško točko! Do srede, 28. novembra, lahko glasujete za enega od teh ali tistih, ki smo jih predstavili prejšnji teden, in se, tako kot predlagatelji izletov potegujete za nagrade.
Objavljeno
24. november 2018 11.00
Posodobljeno
24. november 2018 13.18
Idila na Jezerskem: FOTO: Andreja Čibron Kodrin
Jana Zupančič Grašič
Jana Zupančič Grašič
Predstavljamo še drugih pet predlogov za naj izletniško točko, na glasovnici in tudi na (Ne)delovi spletni strani pa si lahko osvežite spomin, katere smo vam že predstavili v prejšnjem Nedelu, ker zdaj gre zares! No, za nagrade pa res! Do srede, 28. novembra, lahko glasujete za enega od njih tako, da izpolnite objavljeno glasovnico in nam jo po­š­ljete ali pa svoj glas oddate na spletni strani promo.delo.si/izlet. Že čez teden dni, torej 1. decembra, bomo objavili imena predlagateljev izletov, ki bodo zbrali največ glasov, izžrebali pa tudi deset glasovalcev in vse lepo nagradili. Zdaj pa ... na potep!

Andreja Čibron Kodrin vabi na izlet na Jezersko. Takole je napisala: »V deželo, podobno naši Koroški, kjer sem doma in od koder je do cilja le nekaj več kot uro vožnje, se že vrsto let podajamo na izlete ali večdnevne počitnice. Ni nam žal in še vedno najdemo navdih za nova doživetja. Čeprav se je poletna sezona končala, so tudi lepi jesenski dnevi primerni za izlet, četudi le za sprehod po jezerski dolini. Pozimi, ko se narava odene v čudovito belino, je Jezersko raj za ljubitelje turnega smučanja, teka na smučeh, sankanja in drsanja na zaledenelem Planšarskem jezeru. Pozimi se vrstijo tudi tradicionalne prireditve: zadnjo soboto v januarju tekmovanje turnih smučarjev, turnosmučarsko popotovanje po treh dolinah na velikonočni ponedeljek in smuk 'starih korenin' na pustno nedeljo. Planinci lahko izbirajo med vrhovi, primernimi za enodnevne izlete (Pristovški Storžič, Goli vrh, Veliki vrh, Virnikov Grintovec, Storžič, Češka koča).

Sicer pa Jezerska planinska pot povezuje 20 vrhov in koč. Za sprehajalce je primerna tudi tematska pot po dolini Ravenske Kočne. Začne se pri Planšarskem jezeru in je vzorno opremljena z informacijskimi tablami, ki obiskovalce seznanijo z značilnostmi območja. Slap Čedco je pred leti uničil skalni podor, se je pa mogoče povzpeti do Ankovih slapov. Urejena je tudi Jezerska kolesarska pot. Obiščete lahko še Doživljajski park. Adrenalinski je tudi vzpon po ferati do Češke koče, poučen pa pohod do partizanske bolnišnice Krtina.

image
Mija Murovec na Jezerskem ohranja in deli spretnost predelave volne. FOTO: Andreja Čibron Kodrin


Pred tremi leti so bliže glavni cesti speljali zdravilno mineralno vodo, jezersko slatino, in jo je mogoče tudi pokusiti. A več kot kozarček je ne priporočajo, saj vsebuje veliko magnezija in spodbuja prebavo. V bližini je idilično Planšarsko jezero, skoraj obvezna točka postanka vseh obiskovalcev. Tudi sprehajalna pot od jezera do središča vasi je zelo priljubljena. Nad naseljem stoji stara cerkev. Slovi po Marijinem kipu in freskah iz 14. stoletja, ključ hranijo na sosednji Karničarjevi kmetiji. Ogleda vredna je Šenkova domačija, stara okrog 500 let.

Z isto letnico nastanka se ponaša tudi Jenkova kasarna, namen­jena prenočevanju trgovcev na poteh med Kranjsko in Koroško, njihovi zapisi na stenah iz 16. stoletja so še ohranjeni. Zdaj je v stavbi etnografski muzej. Med predmete iz vsakdanjega življenja naših prednikov in staro opremo iz Češke koče obiskovalce z živo pripovedjo popelje lastnica Olga Tičar, njena sestra Mija Murovec pa ohranja spretnost predelave volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac in to tradicijo predstavlja tudi turistom.

Turizem na Jezerskem ni neznanka, je pa v zadnjih letih opaziti velik napredek v ponudbi (in še večji se obeta, z novim Batagelovim hotelom). Zadnja leta – ob že tradicionalnem avgustovskem Ovčarskem balu, najstarejši slovenski etnografski prireditvi – domačini pripravljajo Jezersko štorijo. Julija in avgusta se tako zvrsti vrsta zanimivih dogodkov, od vodenih ogledov naravnih in kulturnih zanimivosti, čebelarskih uric, prikaza predelave volne, igre Jezerske štorije in kuhanja masunjeka do zeliščarskih pohodov. Kulinarična ponudba, denimo v Gostišču ob jezeru, Penzionu Valerija in na turističnih kmetijah, kjer ponujajo tudi nastanitve, pa je vedno na voljo.«
 

Metlika in okoli nje


image
Tri fare v Rosalnicah pri Metliki. Slovenija 11.maja 2015. FOTO: Jure Eržen/delo
»Kot naj izletniško točko predlagam Belo krajino, deželo belih brez, natančneje Metliko in njeno okolico,« je napisala Boža Rus. »Najprej se ustavite na Jugorju, kjer si v gostilni Petra Badovinca preventivno nabavite potni list in vstopni žig za 'Svobodno belokranjsko ozemlje'. Naslednji postanek je Kolpa, najtoplejša reka v Sloveniji, v kateri si še zunaj sezone lahko omočite kakšen udek. Ob reki vas bo nekaj zaslepilo; ne, to niso novoletni okraski, pač pa rezilna žica, ki loči Slovenijo in Hrvaško. Pozor: naj vas ne mika prečkati meje, z ognjem se pač ne gre igrati!

Zapeljite se v središče mesta, kjer si oglejte vinsko klet in muzej, nato zavijte v Rosalnice, kjer je romarska pot in znamenite Tri fare. Nadaljujte v Drašiče, kjer je edinstvena Soseska zidanica. Tu si samopostrežno natočite kupico vina, lahko pa si vino tudi sposodite in ga naslednje leto vrnete z obrestmi – tekočimi, seveda. Nujen je tudi postanek na Krmačini, kjer je na voljo nagrajena muškatna penina Rose pridelovalca Jožefa Prusa. Upam, da vam bo čas dopuščal in vam bo uspelo zaviti še med bele breze in steljnike, kjer zna biti v lepem in toplem vremenu zelo 'živahno'.

Tu je še Radovica, najvišje ležeča vas, kjer ne poznajo megle, in tam se nadihate svežega zraka ter naužijete lepega razgleda po vinogradih daleč naokoli. Obvezno pa je stopiti tudi v osnovno šolo Brihtna glava, kjer si boste osvežili že pozabljeno a prepotrebno osnovnošolsko znanje.« Gre za turistično zanimivost, katere idejni oče je Belokranjec Toni Gašperič, nastala pa je z željo obiskovalcem prikazati Belo krajino na drugačen in zabaven način ter v svoje klopi vabi vse tiste, ki bi si radi ogledali, kako je potekal pouk pred več desetletji. »Seveda se boste med postanki podprli z lokalnimi dobrotami, z obvezno belokranjsko pogačo (in vse zalili z dobro kapljico). In domov se boste vrnili polni lepih vtisov,« obljub­lja Boža Rus.

image
Najstarejše baročne orgle v Sloveniji v rosalniški cerkvi Žalostne Matere božje igrajo že 260 let. FOTO: Boris Dolničar


V Dražgoše


Renata Valh Pintar pa vabi v svoje Draž­goše, »prijazno vas, ki se v treh gručah razprostira po prisojnem pobočju Dražgoške gore na nadmorski višini od 700 do 980 metrov. Pot začnemo pri dražgoškem spomeniku, nadaljujemo do Tinetovega kozolca s kapelico, ki je edinstven primerek v tem delu Evrope, se sprehodimo do ruševin nekdanje romarske cerkve, ki je bila porušena v 2. svetovni vojni ter se spustimo do zdajšnje cerkve sv. Lucije. Po poti lahko otroci brezkrbno tekajo, božajo konje, občudujejo metulje, starši, babice in dedki pa lahko naberejo zdravilna zelišča ali šopek cvetja za dom. Po pohodu se lahko okrepčate v prijetni Brunarici Dražgoše in pokusite umetelno izdelan dražgoški kruhek. Vabljeni v Dražgoše – pri nas je sonce doma!«

image
Stara cerkev v Dražgošah FOTO: Drazgose.si


Po Slovenj Gradcu in okolici


image
V središču Slovenj Gradca FOTO: Koroska.si
No, tudi Jožica Škorjanc je, podobno kot Andreja Čibron Kodrin, poslala pravi roman o tem, kaj vse je mogoče početi v Slovenj Gradcu in okolici, in na koncu dopisala še, da kdor se bo odločil za obisk tega koroškega mesta, »vodim izlet prostovoljno«. Prijazno, mar ne? Sicer pa, kot je napisala, predlaga »lep izlet, ki vsebuje vsega ravno prav – malo kulture, narave in družbe z veselimi in dobrimi ljudmi«. Slovenj Gradec obdajata Pohorje in Uršlja gora, »ki jo boste videli že iz Mislinje, če boste prišli iz smeri Velenja, sicer pa se lahko pripeljete tudi po Dravski dolini. Mesto je ohranilo srednjeveško stavbno zasnovo in lahko si boste ogledali znamenite stavbe in skulpture na glavnem trgu, Mestno hišo s Koroško galerijo likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, rojstno hišo skladatelja Huga Wolfa, cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha, dvorec Rotenturn ...

V mestu je tudi dobra stara slaščičarna, hotel in več kavarn. Po ogledu mesta priporočam še ogled Pergerjeve galerije svečarstva in medičarstva. Slikovite Pergerjeve zgodbe vas bodo navdušile, prav tako njihovi izdelki, njihove dobrote pa boste lahko tudi poskusili. Kosilo priporočam v znani gostilni Murko v smeri Dravograda. Popoldne pa se zapeljite v bližnjo okolico Slovenj Gradca in obiščite kraj Sele, kjer je služboval duhovnik in pisatelj Ksaver Meško. Izberete lahko tudi Rahtelov vrh (668 metrov), od koder se ponuja čudovit pogled na mesto in celotno Mislinjsko dolino. Tam je tudi gostišče, kjer dobro kuhajo.«


Talež na Jelovici


»Predlagam nedeljski izlet na planino Talež na Jelovici. Z avtom je dosegljiva po cesti iz Radovljice proti Kropi, na Lipnici se zavije desno. Po isti cesti je odlična hribovska tura za kolesarje. Avto pustimo pri trgovini na Zgornjem Lancovu in nadaljujemo s kolesom. Peš je najlepše iz Ribnega pri Bledu, čez Savo in navzgor. Poti so označene. Cilj je lovska koča Talež, ki poleg odlične kulinarike ponuja tudi prekrasen pogled na dolino od Bleda do Radovljice s Karavankami v ozadju,« je kratko in jedrnato zapisal predlagatelj Marjan Dobnikar.

image
Maretov ranč na Taležu. FOTO: Tomi Lombar


Mi pa dodajmo še namig za obisk Maretovega ranča na Taležu, ki ga zaradi visokih dreves ni mogoče videti s ceste, a če vozilo pustimo na označenem parkirišču, zmoremo strmino v nekaj minutah, medtem ko se bodo zagnani pohodniki odločili povzpeti od struge Save Bohinjke. Bodisi od bodeškega bodisi ribenskega mostu, kjer sledimo kažipotom, je približno uro terasastega vzpona po gozdnih poteh in kolovozih.