Kateri glamping bi pa vi izbrali?

Še enkrat na kratko predstavljamo slovenske glampinge in vas vabimo h glasovanju.

Objavljeno
18. avgust 2017 17.32
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič
Približno pol leta bi trajala naša akcija, če bi hoteli predstaviti vse kampe in letovišča, ki jih v Sloveniji najdemo pod besedo glamping. V dveh poletnih mesecih smo zato naredili izbor: osmerico takih, o katerih je mogoče povedati zgodbo, ki imajo ta ali oni element »glamuroznega« kampiranja, ki dodajajo svoj košček v mozaik tega sicer izmuzljivega pojma. To je bil naš del akcije, zdaj ste na vrsti vi, bralci!

Glasujte, v katerem od osmih letovišč, ki tako ali drugače razvajajo goste z udobnejšim načinom preživljanja dopusta v naravi, bi vi najraje prenočili. Katera zgodba se vam je zdela taka, da je Slovencu blizu: so to lesene hiške, ki dajejo osnovno zavetje, suho in udobno posteljo in streho nad glavo, pa morda še kak prijeten čeber tople vode za namakanje? Ali bi to sproščenost raje zamenjali za večjo eleganco posebnih šotorov, v katerih ne manjkajo televizor, klimatska naprava, džakuzi? So vam bolj pri srcu unikatne rešitve, čeprav so morda na ljubiteljski ravni, ali profesionalne, serijske izvedbe?

Na kratko povzemamo bistvo, tisto, kar je na nas naredilo največji vtis pri osmerici, ki smo jo izbrali. Številni glampingi tu manjkajo in smo se težko sprijaznili z dejstvom, da imamo na voljo omejeno število tednov za predstavitve. Izbrali smo tako, da je končna slika čim bolj pisana, glamping, kot smo ugotovili, ima zelo širok razpon definicij: vse je lahko prav. Preširok je ta pojem, pravzaprav, tako da se na koncu slabo znajdejo v tej ponudbi ne samo gostje, ampak tudi tisti, ki na tem področ­ju delujejo profesionalno. Tako glampinge najpogosteje najdemo razdeljene kar po tipu namestitve (hiške na drevesu, šotori, jurte ...), ne pa tudi po tem, kakšna stopnja udobja gre s tem z roko v roki. Veseli nas, da ste serijo tako radi brali, še bolj bomo veseli, ko bomo lahko enemu od bralcev, glasovalcev, omogočili, da bo to spoznal tudi sam.


Garden Village Bled: premišljeno vtkano v naravo

Naš prvi vtis je bil: fotografije ne pretiravajo. Prostor, v katerem bi malokdo videl potencial, na mestu nekdanje vrtnarije, za zadnjim »vogalom«, nekaj sto metrov od Blejskega jezera. Do zadnje podrobnosti premišljena zasnova in ekipa, ki se z zanimanjem, vsakodnevno in na vseh ravneh ukvarja s tem, kaj je mogoče izboljšati. V tem glampingu srečamo več vrst namestitve: od drevesne hiške (posebno znana je tista, skozi katero raste drevo) do več vrst šotorov. Tu imajo tudi izjemno izdelano rdečo nit: zgodbo vrtnarije naprej peljejo z lastno pridelavo zelenjave, za katero skrbi navdušujoči dr. Jan Bizjak. Letos se trudijo tudi s promocijo svoje restavracije. Saj se spomnite: to je tista, skozi katero teče potoček, na mizah pa raste trava. Glamping, ki so ga mnogi poskušali posnemati.

Drevo raste kar v kuhinji. Foto arhiv Garden Village

L.stile Lucija: jurta z osebnim pristopom

Najmanjši, hkrati pa najbolj oseben od vseh: jurta v zaledju Lucije na slovenski Obali, ki jo je lastnica postavila na kmetijsko neuporabnem delu svoje kmetije, na kateri sicer pridelujejo češnje – v gozdičku. Lastnica namerava namestitvene zmogljivosti razširiti, pravi, najbolj bi jo veselila jurta za mladoporočence, ki bi gnezdila v krošnjah borovcev. Sicer pa smo hoteli hkrati predstaviti jurto, ki je ena najbolj razširjenih oblik namestitve, ko gre za glamping, tudi drugod po svetu, hkrati pa je cenovno ugodna, saj jo je mogoče dobiti že za nekaj tisočakov: seveda prazno. Vso opremo, ki se v njej vije nekako v spirali, je lastnica dodala in domislila sama, stanovalci te izvorno azijske oblike šotora imajo tu na voljo tudi letno kuhinjo in manjši bazen. Ta zgodba se nam je zdela posebna tudi zato, ker je lastnica bila večletni boj za vsa dovoljenja, kajti na Primorskem so očitno nekoliko občutljivi – in to se nam zdi celo prav – pri podeljevanju dovoljenj, ki so povezana s kmetijami. Ampak če je vse tako, kot mora biti, morajo imeti kmetije pač po vsej Sloveniji enake možnosti za dodatne dejavnosti. Še en argument za naš izbor: to je edini glamping, ki smo ga našli v Slovenskem primorju, sicer enem glavnih turističnih žarišč pri nas.

Jurta kmalu ne bo več edina. Foto Uroš Hočevar

Big Berry Primostek: zanimiv poslovni model

Sodobni kamp, v katerem niti ne marajo, da bi jih imenovali glamping – deluje pa čisto po tem principu. Poslovni model in mlada ekipa, ki nas je navdušila: kamp je hkrati razstavišče mobilnih hišk podjetja Hosekra in laboratorij za preizkušanje idej in rešitev, ki jih bodo prodajali skupaj s hiškami. Skratka: luksuzno letovišče, prodaja na ključ. Mlada mednarodna ekipa študentov je v Big Berryju stalno navzoča in snuje ideje, začenši s tem, kako se čim bolje povezovati z lokalnim okoljem. Za marsikoga je to letovišče morda preveč izčiščeno in sodobno, domačnost in pravljičnost tu nista glavni besedi, nas je pa notranja ureditev hišk prijetno presenetila. Dobra izkoriščenost brez občutka utesnjenosti. Primostek je sicer letovišče, ki je nadomestilo nekdaj pri domačinih priljubljen sindikalni kamp, zdaj pa je najbolj značilen velik obisk mednarodno odmevnih blogerjev in instagramarjev, ki jih vabijo načrtno, da glas o Berryju raznesejo po svetu.

Notranjost hišk prijetno preseneti. Foto Uroš Hočevar

Keltske hiške Podzemelj: lokalno, idilično, kadar ni gneče

Glampinga je v tem znanem belokranjskem kampu ob Kolpi pravzaprav samo za vzorec: dve hiški in tretja, ki je savna, na bregu, ki se položno spušča k menda najtoplejši slovenski reki. Hiške so zelo prijetne, ravno prav velike za dva in čeprav osnovne po svoji opremi, učinkovito nosijo v celoti lokalno zgodbo, kar se nam je zdelo še posebno zanimivo: utemeljene so na ideji tukajšnje daljne zgodovine, ki jo arheologi zasledujejo od bronaste dobe naprej, z izvedbo lokalnih rokodelcev. Obiskovalci odnesejo različne vtise: kadar je kamp s kopališčem polno zaseden, znajo tu rečne bregove zasesti take množice, da se hiški komaj vidita med vsemi brisačami in napihljivimi žogami. Kadar je obiskovalcev malo, se idila proporcionalno poveča: trganje koščkov belokranjske pogače, kozarec lokalnega vina in pogled na reko, ki mirno deli Slovenijo od Hrvaške. Res lepo.

Lahko je zelo idilično. Foto Uroš Hočevar

Chateau Ramšak: med vinogradi in hkrati skoraj v mestu

V Sloveniji, kjer se upravičeno in radi dičimo s svojim vinom, je to – ob vinskih sodih na Ptuju – edino luksuzno letovišče, ki se naslanja na to tematiko v središču. Letovišče so zgradili v sadovnjaku zanimive podeželske vile v Počehovi, ki jo je z denacionalizacijo dobila nazaj družina Ramšak – ter se usmerila v pridelavo grozdja in vina. Njihov glamping je zanimiv zato, ker je od vseh najbližje velikemu mestu: do središča Maribora je le nekaj kilometrov. Namestitve so sicer iz serijske Adriine proizvodnje, ima pa ta resort še velike možnosti za dodajanje vsebin: plavalni bazen, zgodbo je mogoče nadgraditi tudi zaradi izjemnega, pravzaprav zgodovinskega artefakta: v vili je mogočna stiskalnica za grozdje, tako velika, da so morali, so nam povedali lastniki, hišo verjetno »povezniti« nadnjo, kajti v prostor je drugače niso mogli spraviti. Če bo tu zaživela še restavracija, bodo gost­je najbrž radi prihajali: vinska tema je blizu mnogim.

Ena od zanimivosti je orjaška preša. Foto arhiv Chateau Ramšak

Gozdne vile Bled: še vedno se vračamo ...

Z njimi se je začelo; ideja, ki je nastala pred sedmimi leti in ob kateri smo pravzaprav prvič omenjali besedo glamping. Lesene hiške, ki so sodobna in precej bolj udobna interpretacija oglarske koče kožarice, so bile most do tistih gostov Campinga Bled v Zaki (Sava Hotels & Resorts), v katerih je tlela želja, da bi kampirali, niso pa imeli opreme in se jim s tem niti ni dalo ukvarjati. Se je pa pokazalo, da je to bolj model za pare, na čemer so zasnovali tudi svoje simpatične in zelo uspešne prodajne strategije. Prave hiške za družine so dodali šele lani, tako da smo z enim obiskom tokrat spoznali dve vrsti namestitve. Obe sta fini in uspešni; dokaz je to, da se po sedmih letih še kar vračamo k njim in jih sprašujemo po njihovi zgodbi. Zamisel se je v nadaljevanju razrasla v obliki številnih ponovitev in približkov, kočica, ki jo danes prepoznamo kot Lushnino, pa je postala eden najbolj prepoznavnih objektov v slovenski ponudbi glampinga.

Navdih za hiške so bile oglarske koče kožarice. Foto Leon Vidic

Park Idila Bloke: ena družina, umetnost lesa

Dokaz, kako lahko prizadevanje ene družine »vzpostavi« neki kraj kot turistično destinacijo. Park Idila je vpet v gozd pri umetnem jezercu v vasi Volčje na Bloški planoti. Imajo šest hišic, tri večje in tri manjše, ter t. i Krpanovi sobi v brunarici, kar pa je še posebej omembe vredno, je unikatna, umetniška obdelava lesa. Skulpture, med katerimi so zlasti znani orjaški medvedi – najboljši marketing za to mini destinacijo, hodijo jih gledat od blizu in daleč. Vse to dela Janez Hiti, ki skupaj s partnerko Martino Lah in njunimi otroki, ki že tudi poprimejo za manjša dela. Lesene hiške so sicer podobnega tipa, kot jih najdemo še marsikje drugje po Sloveniji, po podobnih letoviščih, je pa treba vseeno omeniti, da glavnino tudi v sezoni predstavljajo slovenski gostje, ki so v večjih, dražjih glampingih na vrhuncu poletja dokaj redke ptice.

Unikaten pristop. Foto Mavric Pivk

Olimia Adria Village Podčetrtek: v vodnem kraljestvu

Tu se ni bati za goste, saj v Podčetrtek vsako leto derejo desetine tisočev turistov in kopalcev, da se naužijejo blagodati termalne vode. Nova glamp vas, ki so jo Terme Olimia postavile v poslovni navezi z Adria domom, ima dvajset šotorov in dve vsebinski enoti: ena je za pare, druga za družine. Slednja je nekaj posebnega zaradi vodnega motiva: rečice s termalno vodo, ki se vije mimo enajstih šotorov in je zasnovana po principih biodesigna: organsko, čisti pa se s himalajsko soljo. Resnični luksuz te rečice, ki jo bo otročad verjet­no takoj vzela za svojo, pa se za odrasle skriva v posebni funkciji: tolmunček, ki je pred vsakim šotorom, se s pritiskom na gumb spremeni v džakuzi. Ko se spusti noč in se barve neba začnejo zlivati z barvami tolmunov, je prizor resnično čaroben.

Tolmuček se lahko spremeni v džakuzi. Foto arhiv Terme Olimia.