Kateri šport je pravi za mojega otroka

Otroci, ki se redno in veliko gibajo, so bolj organizirani, imajo manj učnih težav in lažje ohranjajo zbranost. A v poplavi zunajšolskih aktivnosti, ki jih ponujajo najrazličnejša društva, je izbira prave športne dejavnosti za otroka postala prava umet­nost.

Pred vpisom otroka na organizirano vadbo si je treba postaviti nekaj vprašanj: je vadba blizu doma, in če ni, ali smo pripravljeni eno popoldne (morda celo dve ali tri) v tednu žrtvovati za prevoze na treninge in postati polprofesionalna taksi služba?

Smo to, če se bo otrok v nekem športu našel, pripravljeni početi tudi več let? Prav tako je treba upoštevati otrokov značaj: je vztrajen, odločen in samostojen ali se bo bolje počutil v ekipnem športu, kjer bo treninge obiskoval skupaj s sošolci? In ne nazadnje: ga silimo na nogomet ali tenis v upanju, da bo postal novi Jan Oblak ali Novak Đoković in poskrbel za našo negotovo starost?

Vsi športi niso primerni za vse, zagotovo pa v pisani ponudbi vsak malček lahko izbere dejavnost, ki mu bo ustrezala in ga od virtualnega sveta zvabila nazaj med vrstnike, k igri in zdravemu načinu življenja. Aktivni otroci praviloma postanejo aktivni odrasli, zato je usmerjanje v šport v mladih letih odlična popotnica za življenje. Kaj torej izbrati?
 

Gimnastika, osnova za vse športe

Športna gimnastika je odlična za motorični razvoj. Otrok razvije koordinacijo celotnega telesa hkrati z orientacijo v prostoru, relativno moč in kontrolo vseh mišičnih skupin, gibljivost v sklepih in vzdržljivost. Je odlična podlaga za vse druge športe in strokovnjaki jo svetujejo kot prvo športno panogo pred specializacijo oziroma odločitvijo za kakšen drug šport. Ne glede na to, ali sanjate, da bo vaš sin nekoč odličen košarkar ali da bo hči primabalerina v SNG Maribor, gimnastika ne bo nobenemu škodovala. Z gimnastiko je primerno začeti ukvarjati (vsaj) ob vstopu v osnovno šolo, lahko pa vadbo ob igri otrok obiskuje že prej, nekje od tretjega leta starosti.
 

Plavanje za krepitev mišic

Ko otrok dopolni štiri leta, je fiziološko in psihološko zrel za učenje plavanja. Če ste mu do te starosti dovolili, da je v vodi užival, se potap­ljal in preizkušal plovnost, lahko splava v nekaj urah učenja pravilnih gibov. Čeprav velja, da zna plavati vsak, se je treba pravilnega in učinkovitega plavanja naučiti, saj nam ni položeno v zibelko. Pomembno je, da malčka pravilnih gibov učimo od samega začetka, saj se telo ob nepravilnih zavesljajih in udarcih izčrpava. Plavanje je edina aerobna vadba, ki ne obremenjuje okostja. Pri njem uporabljamo in krepimo tako rekoč vse mišice telesa. Primerno je tudi za otroke s čezmerno telesno težo, nevarnosti poškodb skoraj nič.
 

Judo za spretnost in disciplino

Japonska borilna veščina je tudi zaradi vrhunskih rezultatov judoistov pri nas zelo priljubljena. Judo pomaga pri boljši telesni pripravljenosti, razvoju koordinacije, razvija samozavest in pogum. Treningi otroka naučijo reda, discipline in spoštovanja do vrstnikov. Judo je primeren že za štiriletnike, seveda pa takrat prvine tega športa spoznavajo ob igri. Začne se s šolo pravilnega padanja, kar je odlična popot­nica tudi za druge športe. Ko otrok raste, postajajo treningi vse zahtevnejši, ker gre za izredno množičen šport, pa nadobudnemu judoistu ne uidejo tekme med vikendi, ki potekajo skoraj v vseh večjih slovenskih krajih.
 

Tenis za bodoče stratege

Tenis je kompleksna igra, pri kateri otroci razvijejo gibalne sposobnosti, hkrati pa zahteva veliko zbranosti, logično razmišljanje in nadzor nad čustvi. Pri njem se izboljšajo koordinacija telesa, ravnotežje, gibljivost, hitrost in eksplozivnost. Krepi in razvija vse mišice telesa. Je šport, primeren za individualiste: na igrišču si sam in zmagaš šele, ko osvojiš še zadnjo točko. Hkrati je odlična psihološka priprava na življenje. Po porazih se je treba pobrati, poleg tega moraš pri dvoboju predvideti naslednjo potezo nasprotnika, kar je lahko dobra priprava na zelo različne ljudi, ki jih srečujemo v življenju.
 

Kolesarstvo za vzdržljivost in ravnotežje

V času Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja najmlajših ni težko prepričati, da največji frajerji sedijo na kolesih, resnici na ljubo pa kaj dosti prepričevanja niti ni potrebnega. Otroci kolesa, še prej pa poganjalce in tricikle, obožujejo. Kolo da tudi najmlajšim občutek svobode, neodvisnosti in jih navda s ponosom. Kolesarjenje zahteva potrpežljivost, vzdržljivost, moč in ravnotežje. Toda pozor: preden otroka spustimo v promet, se prepričajmo, da resnično pozna pravila, na glavi pa naj bo vedno obvezna čelada.
 

Nogomet za moštveni duh

Najpomembnejša postranska stvar na svetu je izredno priljubljena tudi pri otrocih. Že najmlajši uživajo v podenju za žogo v družbi bratcev, sestric in staršev, velik vpliv na željo po treningu pa imajo tudi svetovni zvezdniki. Nogomet razvija moč, hitrost, fleksibilnost, izboljšuje koordinacijo in je odlična kardiovadba. Spodbuja disciplino in osredotočenost, igra za ekipo in druženje z vrstniki pa sta neprecenljiva za razvoj moštvenega duha.
 

Atletika, kraljica športov

Atletika je športna panoga, ki v svojem bistvu vsebuje naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, skoki in meti. Atletika je specifična, heterogena športna panoga, ki jo v nasprotju z drugimi sestavljajo številne discipline (24 disciplin za moške in 23 za ženske). Delimo jih v hojo, teke, skoke in mete. Atletske discipline nimajo prav veliko skupnih značilnosti. Razlikujejo se glede tehnike izvedbe, gibalnih sposobnostih, biomehanskih in fizioloških značilnosti, metodike učenja in načina treniranja. Nedvomno je atletika ena od temeljnih športnih panog in je zato tudi osnova za številne druge športe.
 

Plezanje za koordinacijo in koncentracijo

Zaradi Janje Garnbret in kompanije je plezanje pod Alpami prava modna muha. Radi ga imajo tudi najmlajši. Lotijo se ga lahko že pri treh letih, prednost plezalnih sten v telovadnicah pa je, da lahko na njih trenirajo v vsakem vremenu. Plezanje razvija koordinacijo, mišični tonus, ohranja mišično tkivo, razvija medmišično koordinacijo, gibljivost, moč, predvsem pa koncentracijo. Pri športnem plezanju je pomemben tudi psihološki moment premagovanja strahu in lastnih meja.