Ko ne potrebujemo drugega rekvizita kot kopalke

Za plavalne užitke brez nepotrebnih zapletov je ključna pravilna presoja lastnih zmogljivosti, pravi trener Igor Veličkovič.

Objavljeno
02. avgust 2020 11.00
Posodobljeno
02. avgust 2020 11.00
Za Igorja Veličkoviča ni dvoma, kdaj je najbolje plavati. Najprej zjutraj, nato še zvečer. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubiteljski športniki nemalokrat na dopust »odvlečemo« številne rekvizite, tekaške copate, kolesa, žoge, loparje, čolne, deske, s katerimi bi si radi popestrili počitnice in ob tem poskrbeli, da čez leto prigarana telesna pripravljenost ne bi preveč usahnila. Pri tem pa prezremo najbolj očitno. Za rekreacijo so poleti lahko dovolj – kopalke.

S seboj jih imamo vsi in gremo tudi domala vsi v vodo, vendar se nas večina – roko na srce – v njej bolj namaka, kot plava. Plavanje pa je eden osnovnih načinov gibanja in tudi zelo priporočljiva oblika telesne vadbe, pravi Igor Veličkovič, nekdanji plavalec, sodobnik Darjana in Boruta Petriča, zdaj pa trener v Kranju.

»Če je največje športno društvo pri nas Planinska zveza Slovenije, ker so člani vsi izletniki, ki gredo do gorske koče in tam prespijo, potem Plavalna zveza Slovenije ne more biti daleč zadaj, saj so plavalci vsi, ki gredo na morje. Plavanje je zdrav šport, pri katerem ni poškodb. Ni gravitacije, ni pritiska teže na sklepe. Človeško telo s polnimi pljuči je plovno. Plavanje je hidroterapija, je koristno za zdravje in pridobivanje telesne kondicije. Pri kolesarjenju delajo večinoma le noge, pri teku je aktivnih več mišičnih skupin, vendar so tako energijske obremenitve kot obremenitve sklepov večje. Plavati je mogoče vse življenje, od dojenčkov do kategorije do 105 let na veteranskih svetovnih prvenstvih,« je za uvod povedal Veličkovič, ki te dni skrbi tudi za pripravljenost slovenske olimpijske kandidatke Tjaše Vozel.

image
Te dni se pod vodstvom trenerja Igorja Veličkoviča pripravlja tudi slovenska olimpijska kandidatka Tjaša Vozel. FOTO: Leon Vidic/Delo


Če ne bi bilo koronske krize, bi 11. julija sodeloval pri pripravi tekmovanja za rekreativne plavalce Bled Challenge. »Lani jih je prišlo 300 z vseh koncev sveta, plavali so na 1250 metrov in 5000 metrov. Letos smo morali prireditev odpovedati, upamo pa še, da nam jo bo uspelo pripraviti septembra,« je orisal svojo vpetost v plavanje za rekreativce.

In kdaj namakanje v vodi postane rekreacija? »Ko se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, lahko gremo le do pomola in nazaj, do prvega otočka in nazaj. Moja mama je stara več kot 80 let in na morju vsako jutro plava, to ponovi tudi popoldne. To je že rekreacija, elementi zdravega življenja. Vsekakor pa mora biti to plavanje varno, da ne gremo več kot 250 metrov od obale, da ne plavamo tam, kjer je promet, da smo označeni in vidni, ko plavamo. Da nekomu povemo, da gremo v vodo,« je naš sogovornik naštel nekaj zlatih pravil za plavanje v odprtih vodah, v morju, jezerih in rekah, ki bodo obljudeni še kar nekaj tednov.
 

Od Šmarne gore do Mont Blanca


Kot pri vseh drugih športnih dejavnostih velja zahtevnost prilagoditi svojemu znanju in telesni pripravljenosti. »Plavati je priporočljivo toliko, da se utrudimo, vendar se še vedno dobro počutimo. Če presežemo mero dobrega počutja in si dolgo ne opomoremo, to ni več namen rekreacije. Ko končamo, moramo čutiti utrujenost, vendar tako, da vemo, da bomo jutri začeli nov dan s še boljšim počutjem in pripravljenostjo, ne pa da bomo za dva tedna obležali in se ne bomo mogli premikati. Smisel rekreacije ni nekoga premagati, temveč zdravo živeti. Da smo bolj sposobni za delo, ker se rekreiramo, ne pa da nas rekreacija onesposobi za delo. Za plavanje sicer velja enako kot za pohodništvo, izberemo turo, ki ustreza naši pripravljenosti. Če nismo v najboljši kondiciji, gremo le na Šmarno goro, če pa smo vrhunsko pripravljeni, se lahko odpravimo tudi na Mont Blanc. Za plavanje v odprtih vodah moramo napor oceniti tako, da se bomo lahko vrnili na izhodiščno točko, ne pa obstali nekje vmes in potrebovali pomoč drugih.«

image
Tako kot druge športne dejavnosti tudi plavanje v odprtih vodah prilagodimo svojemu znanju in pripravljenosti. FOTO: Shutterstock


Za plavalne užitke brez nepotrebnih zapletov je torej ključna pravilna presoja lastnih zmogljivosti. V kateri plavalni tehniki jih preizkušamo, niti ni tako pomembno. »Plavalec je zame tisti, ki je v vodi v vseh razmerah v vsakem trenutku sposoben priti do zraka. V mirnem morju to običajno ni težko, če nas ujame nevihta in nas valovi obračajo, pa je čisto drugače. Takrat se moram znati obrniti na hrbet in priti do zraka. Rekreativci naj sicer plavajo v vsaki tehniki, ki jo obvladajo. Najbolj racionalen je kravl, vendar vemo, da ga vsi rekreativci ne znajo izvajati pravilno. Nekateri plavajo prsno, drugi hrbtno, nekateri morda samo z nogami. Vse je mogoče, je pa dobro, da uporabljamo več različnih tehnik, če jih poznamo. Dobro se je vključiti v programe, ki jih ponujajo mesta z bazeni, da se naučijo ali izboljšajo določeno tehniko plavanja. Ne nazadnje je podobno kot pri smučanju, če kot začetniki opravimo tečaj, lahko samostojno smučamo po urejenih progah, za turno smučanje pa moramo znanje še nadgraditi,« Veličkovič vabi slovenske rekreativce, naj izboljšajo svojo plavalno pismenost, izpopolnijo svojo tehniko, se naučijo pravilno dihati v vodi.

Smisel rekreacije ni nekoga premagati, temveč zdravo živeti.


»Težava dihanja je ena glavnih težav plavanja, dihanje ruši ravnotežje v vodi. Ko dvignemo glavo iz vode, gredo noge navzdol, telo pa je plovno v horizontalnem položaju. V vertikalnem položaju potone. Dihanje mora biti usklajeno z gibanjem rok in nog, to znanje nam mora dati nekdo, ki je strokovno podkovan. Priporočam tečaj ali vodeno skupino, da se v bazenu toliko naučimo, da lahko nato samostojno bolj uživamo v odprtih vodah,« je nadaljeval Veličkovič in dodal, da je rekreativno plavanje drugod po Evropi precej bolj razvito kot v Sloveniji.

»V zahodni Evropi so kopališča precej bolj polna kot pri nas. Od Danske do Madžarske in Italije, kjer premor ob deljenem delovnem času številni izkoristijo tudi za skok v bazen. Splošna pismenost, da se morajo vsi otroci naučiti plavati, je na visoki ravni, nadgradnje, povezane z družbeno ozaveščenostjo in standardom, pa je precej manj.«
 

Ne v neznane vode


Vrnimo se k plavanju v odprtih vodah. Je boljše v morski ali sladki vodi? »Slana voda ima večji vzgon, plavanje je lažje, nekatere sicer motita sol v očeh in globina vode, zato mnogi uporabljajo očala, da vidijo, kaj se dogaja pod njimi. V slani vodi smo lahko hitrejši, vendar je treba biti pozoren predvsem na to, ali je voda stoječa ali tekoča. To velja tudi za morje, v katerem so lahko tako močni tokovi, da nas odnese. Poznati moramo okolje, v katerem plavamo,« skoke v neznane vode odsvetuje Veličkovič.

image
Igor Veličkovič Slovence vabi, naj izpopolnijo svojo tehniko plavanja. FOTO: Leon Vidic/Delo


Potrebujemo še kaj več kot kopalke in brisačo? »Tako kot za v hribe moramo biti tudi pri plavanju primerno opremljeni. V vodo gremo primerno označeni, predvsem pa nekomu povemo, da gremo plavat in kam gremo. Lahko nas doletijo težave s srcem, lahko nas opeče meduza. Če sem alergičen, sem lahko svetovni prvak v plavanju, vendar me ne bodo rešili, če nihče ne ve, kam sem šel plavat. Varnost je na prvem mestu. Za odprte vode je priporočljiva tudi plavalna boja z zastavico, ki jo vlečemo za sabo, je tudi prva pomoč, če nam poidejo moči, saj se lahko naslonimo na bojo. Vendar so to ekstremi, če govorimo o dopustniškem plavanju, se je najbolje držati nasveta, da se nikoli ne oddaljimo več kot 250 metrov od obale. V tem primeru ne potrebujemo dosti več kot navadne športne kopalke,« zapletanja glede plavalnih ciljev in opreme ne priporoča kranjski trener, ki tudi ne vidi potrebe po neoprenski opravi.

V vodo gremo primerno označeni, predvsem pa nekomu povemo, da gremo plavat in kam gremo.


»Pri maratonskem plavanju se neopren priporoča pri temperaturi vode pod 18 stopinj Celzija. Neopren je dober tudi za slabše plavalce, ker poveča vzgon, plavanje v njem je lažje. Poleti pa ga ne priporočam, ker je dehidracija večja, mogoče so tudi odrgnine, žuljenje pri pregibih. Navsezadnje so stroški za neopren veliki, z njim pa rekreativec ne pridobi nič. Pustimo ob strani tiste, ki tekmujejo v triatlonu … Pri nas temperatura vode ni problematična, največkrat se giblje med 22 in 27 stopinjami Celzija. Ekstremi so voda pod 18 stopinj, pretiravati pa tudi ne gre v vodi nad 30 stopinjami Celzija, v kateri je težava dehidracija,« je na vnašanje tekočine v telo opozoril Veličkovič.

Za tiste, ki mislijo, da se v vodi ne znojijo, doda še zanimivo anekdoto: »Kot trener sem bil z Niko Kozamernik na SP v Šanghaju, voda je imela 33 stopinj, ozračje pa 45 stopinj Celzija. Preplavala je 25 kilometrov, v šestih urah je popila osem litrov tekočine, na cilju pa je bila tri kilograme lažja kot na štartu. Med plavanjem je izgubila 11 litrov tekočine. V takšnih razmerah zdaj ni več dovoljeno tekmovati, ker je eden od ameriških plavalcev tako močno dehidriral, da je umrl zaradi zastoja srca. Maratonsko plavanje je zdaj dovoljeno pri temperaturah vode med 18 in 31 stopinjami Celzija.«

image
Ne le morje, tudi jezera poleti vabijo plavalce. FOTO: Reuters


Če plavamo 15 minut, ne bo težav z dehidracijo, če smo v vodi eno uro, je treba poskrbeti, da bomo lahko vmes kaj popili. Držati pa se velja še enega priporočila glede zaščite pred sončnimi žarki. »Sončne kreme so obvezne, opekline in poškodbe kože so lahko zelo hude, ker voda deluje kot konkavna leča in je absorpcija sončnih žarkov večja. Na začetku sezone uporabimo faktor 30, pozneje lahko nekoliko nižjega. Predvsem pa se ne mažemo na plaži, kot je navada pri večini. Krema mora biti na koži vsaj pol ure, da se naredi glazura, drugače se v vodi takoj spere. Plavalci se praviloma namažejo že pred zajtrkom. Dodati pa velja, da med 12. in 16. uro zaradi moči UV-žarkov ni priporočljivo plavati,« je o pravilni zaščiti kože povedal Veličkovič, za katerega ni dileme, kateri del dneva je bolj primeren za rekreativno plavanje, zjutraj ali zvečer: »Najprej zjutraj, nato še zvečer.«