Ko se izgubiš, se znova najdeš

V koruznem labirintu na Dravskem polju brez starega dobrega zemljevida ne gre.

Objavljeno
26. avgust 2018 13.00
Posodobljeno
26. avgust 2018 19.52
Kdor ne najde ven, ima možnost za klic v sili.
FOTO: Tadej Regent
Včasih se je treba izgubiti, da bi našli pravo pot. Misel se zdi nekoliko poetična in nekoliko filozofska, predvsem pa v slogu new age sloganov, vendar je v primeru koruznega labirinta blizu Dravskega Dvora na Dravskem polju, prvega takšnega projekta pri nas, pravzaprav povsem stvarna. In da, kar nekaj obiskovalcev se je v njem res izgubilo, vendar zgolj tisti, ki so pozabili s seboj vzeti zemljevid.

A brez starega dobrega zemljevida tukaj ne gre, kar pa je tudi namen organizatorjev. Nataša Drozg, predsednica mariborskega društva Labirint – društvo za preživljanje prostega časa v naravi, ki je najbolj zaslužna za ureditev labirinta, poudarja, da je njihovo osrednje vodilo, da se mladi (pa tudi manj mladi) udeležijo aktivnosti, pri katerih so prenosni telefoni in tablice ne samo nezaželeni, temveč povsem odveč. Kot so odveč čevlji, zato obiskovalce pozivajo, naj se med koruzo zapodijo bosi, skratka, ustvariti so želeli tematski park, ki bo spominjal na nekatere že pozabljene igre, zanimiv in enigmatičen pa bo brez tehnoloških pomagal.

image
Kdor ima srečo pri žrebu, si labirint lahko ogleda tudi iz zraka. FOTO: Nataša Drozg

 

Brez bližnjic



V labirint, ki bo verjetno obstal do sredine septembra, se lahko podate tudi ponoči, saj občasno pripravijo nočni potep.
»Število obiskovalcev, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije, nas je zelo presenetilo, ker nismo imeli denarja za marketinško akcijo in oglaševanje. A tudi pri reklamiranju očitno odlično deluje prastari način, in to je priporočilo od ust do ust,« je dejala Drozgova. Z ureditvijo labirinta ni bilo malo dela. Kmetijsko površino blizu Dravskega Dvora na Dravskem polju, ki je v državni lasti in upravljanju PP Agro, so jim velikodušno odstopili, čeprav bo zdaj tam pridelka za petino manj kot sicer. Seveda pa je bilo treba poti tudi urediti. Strojno sajenje koruze po vzorcu, ki so ga zarisali geometri, ni bilo izvedljivo, prav tako zaradi oblike poti ni prišlo v poštev strojno odstranjevanje sadik, zato so v društvu večino dela opravili ročno.

In ker se labirint razprostira na več kot trideset tisoč kvadratnih metrih, je bilo dela veliko. Nastal je motiv v obliki metulja, ker je ta pač simbol preobrazbe, lepote in neskončnosti, v njem pa se obiskovalci lahko izgubijo na več kot štirih kilometrih poti. V oporo so jim orientacijske točke in seveda zemljevidi, vendar so se nekateri, kot rečeno, v labirint zapodili brez njih in imeli precej preglavic, da so našli pravo pot, saj je koruza visoka več kot dva metra in posejana zelo na gosto, zato se ni mogoče skoznjo prebiti kar po bližnjici. Poleg tega so bili prikrajšani za reševanje ugank, saj je na zadnji strani zemljevida natisnjen rebus, katerega črke so na trinajstih orientacijskih tablah, kjer so tudi navodila za posamezne »domače naloge«.

image
Med reševanjem iz labirinta je treba rešiti tudi nekaj nalog.
FOTO: Tadej Regent


Klic v sili


Če bi se kdo res izgubil, je obiskovalcem na voljo telefonska številka za klic v sili, to pa je tudi edina priložnost, ko naj bi obiskovalec, če že ima seboj prenosni telefon, tega tudi uporabil. Sicer pa naj se posveti različnim miselnim nalogam in družabnim igram, na tako imenovani kreativni točki lahko iz različnih naravnih materialov, kot so les, kamen, trava in seveda ličje koruze, izdela kakšno zanimivo reč. V ročnem labirintu je treba na cilj spraviti žogico, na klopi lepih misli pa naj bi razmišljali samo o svetlih in pozitivnih zadevah in te, v spodbudo drugim, zapisali tudi v zvežčič. Bolj lenobni ali že utrujeni pa se lahko sredi labirinta zavalijo na poljsko posteljo, ki je opremljena z napisom »Kdaj ste nazadnje ležali na polju in strmeli v oblake na nebu?« Če vam tudi to ni dovolj razburljivo, se lahko v labirint podate ponoči, saj občasno pripravijo nočni potep.


image
Lepa priložnost, da družina preživi skupaj dan v naravi.
FOTO: Tadej Regent


Norih idej jim ne manjka


Koruzni labirint ni kakšna nova pogruntavščina. V sosednji Avstriji so si ga omislili že večkrat, tudi pri nas so ga pred leti, sicer precej manjšega, uredili na Bledu. Vendar se po besedah Nataše Drozg s tem niso ubadali, poskušali so urediti velikega, zabavnega in zanimivega, in to jim je uspelo. Najprej so razmišljali zgolj o labirintu za otroke, na srečo so se odločili, da naj bo primeren za vse generacije, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj največ prodajo prav družinskih vstopnic. Tisti, ki imajo srečo in so izžrebani, si lahko naravni tematski park ogledajo tudi iz zraka, saj sta v neposredni bližini mariborsko letališče in letalski športni klub.

image
Kdor se v koruzo zapodi brez zemljevida, se znajde v težavah. Seveda niso nerešljive. FOTO: Tadej Regent


Glede na letošnje toplo vreme se prav lahko zgodi, da bodo koruzo poželi prej kot običajno, zato bo morda labirint izginil že sredi septembra. Vendar načrtujejo, da bi ga uredili tudi prihodnje leto, ob tem pa imajo v društvu Labirint po besedah Drozgove »še kup drugih norih idej, kako preživeti prosti čas na način, ki se povsem razlikuje od danes prevladujočih trendov«.