Ko se zdravnik loti gospodinjstva

Kje je meja skrbi za zdravje, kdaj že pretiravamo, v skrbi in brezskrbnosti?

Objavljeno
05. september 2015 22.17
tre_crne maske
Alenka Zgonik, Panorama
Alenka Zgonik, Panorama

Za preganjanje mikrobov imamo zelo različna merila, verjetno zato, ker se jih različno bojimo. V nekaterih zbujajo grozo, za druge so del življenja. Hči, biologinja, mi je denimo zabičala, naj pustim malčka, da se plazi po tleh v parku, »da se prekuži«. Ubogala sem, čeprav se mi je srce trgalo ob vseh mogočih skritih nevarnostih na tleh in je desetletnik, ki je opazoval človeškega plazilca, s svojim vrstnikom komentiral tako glasno, da nisem mogla preslišati: »Kako nehigienično! Tale babica je pa res brezvezna!«

Kje je meja skrbi za zdravje, kdaj že pretiravamo, v skrbi in brezskrbnosti? Na ti vprašanji poskuša odgovoriti dr. Frédéric Saldmann v knjigi Le grand ménage (Generalno čiščenje) in se sklicuje na resne znanstvene raziskave. Imam sicer vtis, zelo subjektiven vtis, da dramatizira nevarnosti. Kdo od vas pa, lepo prosim, vsak dan očisti vse vsakdanje predmete, ki jih uporab­lja: očala, mobilni telefon, daljinski upravljalnik za televizor in garažo, zaslon računalnika, kljuke, ročaje, vse, kar redno prijemlje? Ste že kdaj oprali svoje ključe? Kdo pa pomisli, da bi bila lahko očala okužena s stafilokoki? Mogoče je, a silno redko. Kot trdi avtor, pa že s tem, da poznamo nepričakovane nevarnosti, naredimo nekaj za svoje zdravje. Ne zahteva, da spremenimo način življenja, želi le ozaveščati in nas pripraviti, da bi se z drobnimi vsakdanjimi navadami prilagodili novim razmeram. Saj se ni tako težko odvaditi, da bi spravljali mobilni telefon v žep tesnih kavbojk (slabo za moško plod­nost), popili liter in pol vode na dan (zlasti kadilci) ali šli na stranišče, brž ko začutimo potrebo, čeprav mora zato sosed na letalu vstati!

Nasveta, naj ne umivamo jajc, se po mojem lahko domisli le znanst­venik. Nikogar ne poznam, ki bi umival jajca. Res pa nisem vedela, da jajce z umivanjem izgubi varovalno ovojnico in klice lahko prodrejo v notranjost in ga okužijo. Najbolje, da jajca pustimo v embalaži, po možnosti obrnjena s konico proti dnu in okroglim delom na vrhu, svetuje dr. Saldmann. Zračni mehurček v jajcu mu omogoči, da »diha«.

Tudi tega nisem vedela, da je bolje, če piščanca ne spiramo, preden ga porinemo v pečico. Kakor so pokazali testi, pri tem razpršimo kap­ljice z mikrobi, tudi salmonelami ali kampilobakterji. Pritisk vode pri spiranju perutnine učinkuje kot aerosol in okuži krpe, prtičke in druga živila v bližini. Če piščanca dobro prepečemo, bo vročina naravno pobila vse te mikrobe.

Dr. Saldmann še priporoča, da od časa do časa, a redno, čistimo pipe (tudi od znotraj), da ne bodo postale brlog za mikrobe. Očistimo jih hkrati z izlivkom in umivalnikom in redno menjujmo filtre. Marsikdo si pri umivanju zob splakuje usta z vodo naravnost iz pipe – neredko pravega raja za razvoj klic. Rajši si spirajte zobe z vodo iz kozarca, pravi.

Stroji – vir okužb?

Potem je tu nepogrešljiva bela tehnika, zunaj bleščeča od čistoče, znotraj pa lahko skladišče mikrobov. Hladilnik je treba dvakrat na mesec zdrgniti z vodo s kisom ali dezinfekcijskim sredstvom, kajti nekatere nevarne klice, na primer listerija, se razmnožujejo v vlažnem in mrzlem. Živila hranimo ločeno, da mikrobi ne bodo prehajali z enega na drugo. Dr. Saldmann še posebno svari pred tem, da bi hranili skrajno občutljiva živila: ostanke sveže majoneze, tartarskega bifteka ali rib.

O glivah v pomivalnih in pralnih strojih je malo znanega. Kakor piše mikrobiologinja Monika Novak v svoji diplomski nalogi, dostopni na spletu, povezujejo pojav plesni z zračno vlago v prostorih s pomivalnimi in pralnimi stroji. Opisane so okužbe z oportunističnimi patogeni rodu kandida. Okuženi ljudje so bili v stiku s pomivalnimi stroji. Tudi pomivalni stroj so torej lahko vir okužb. Vroče in vlažno okolje v tem aparatu je imenitno okolje za razvoj številnih klic. Dr. Saldmann navaja izsledek znanstvenikov, da je povprečno 60 odstotkov pomivalnih strojev okuženih z glivami, ki povzročajo zlasti pljučna vnetja. Pogosto se pokažejo kot črni trakovi na gumijastih tesnilih.

Tudi pralni stroj je treba »oprati«. Z alkoholnim kisom očistite gumijasta tesnila, jih splaknite in osušite. Redno čistite filter, priporoča dr. Saldmann: »Tu in tam zaženite prazen stroj, naravnan na najvišjo temperaturo, še prej pa v prekat za prašek vsujte žlico sode bikarbone.« Treba je vedeti, da so glive prilagojene na okolje v strojih. Enako je treba čistiti druge gospodinjske aparate.

Kanadski zdravniki so odkrili, da nam hišo lahko onesnaži – sesalnik za prah. Deluje kot bioaerosol in razprši plesni in bakterije po prostoru. To morajo vedeti in upoštevati zlasti alergiki, ki v dobri veri sesajo prah, pri čemer pa vdihnejo obilo pršic itd. Treba je izbrati dober sesalnik in sesati zares prašne dele prostora, ne pa kar krožiti z njim sem in tja. Tudi sesalnik je treba očistiti: menjavati vreče in filtre. Najbolje je uporabiti sesalnik na vodo, ki potegne vse prašne delce v vodo, to pa zlijemo v stranišče. Po sesanju moramo prostor prezračiti.

Nevarne gobice

Mikrobi potrebujejo za razmnoževanje vlago in čas, te pogoje pa izpolnjuje gobica za pomivanje, ki jo uporabljamo za čiščenje posode, delovne površine, umivalnikov in podobno. Po uporabi jo malo izperemo in spravimo pod umivalnik. Strašna napaka! Ko jo boste znova uporabili, boste razpršili mikrobe, ki so se namnožili. Ameriška študija je pokazala, da so kuhinjske gobe 200.000-krat bolj okužene kot pokrov straniščne školjke. Dajte jo v pomivalni stroj, svetuje dr. Saldmann. Če ga nimate, pa gobico skrbno operite s praškom za pomivanje posode. Lahko jo prekuhate v vodi, ki ji dodate tabletko za sterilizacijo, in jo nato pustite, da se posuši. Predvsem pa jo je treba redno menjavati.

Problematična je tudi kuhinjska krpa. Pogosto je okužena, saj prihaja v stik z vsakovrstnimi površinami in ostanki in ostane vlažna ves dan. Kadar brišete predmete, kot so deske za rezanje mesa ali rib, je bolje uporabiti papirnate brisače, ki jih po uporabi vržete v smeti. Krpe iz blaga je treba prati čim pogosteje in predvsem ne hraniti mokrih v omari.

Ali je hiša, ki lepo diši, zdrava?

Nekateri gospodinjski izdelki puščajo v prostoru značilni vonj. Namreč vonj po kemičnih sredstvih. Če ga vdihavamo, lahko molekule zaidejo v kri in se kopičijo v našem telesu. Sintetično pridobljene vonjave dejansko kontaminirajo naše telo. So kot trojanski konj, ki s prevaro doseže, da jim odpremo vrata, kjer nato povzročajo škodo. Snovi umet­nih olj in dišav, ki jih vdihavamo, se nalagajo v telesu in pripomorejo k astmatičnim napadom, obremenjujejo ledvice in jetra, poškodujejo živčevje …

Stanovanje pa je vendarle mogoče učinkovito očistiti na naraven, nenevaren način in za povrhu poceni. Proti slabim vonjavam v hladilniku lahko uporabimo zrnca kave. Koristno je še marsikatero drugo živilo: usnje negujemo, če ga natremo z notranjostjo bananinega olupka, s kečapom lahko čistimo predmete iz bakra, s polovico grenivke in malo soli zdrgnemo usedlino apnenca, na krpo kanemo malo majoneze in zloščimo pohištvo, da se bo svetilo … Predvsem pa ne pozabimo na dva v gospodinjstvu nujna izdelka: alkoholni kis, ki čisti, dezinficira in odstranjuje vodni kamen, ter sodo bikarbono, ki beli, prav tako odstranjuje apnenec in podobno. »Namesto kupa sredstev za čiščenje imam danes v omarici pod umivalnikom samo polno jedilne sode, alkoholni in jabolčni kis, limono ter nepogreš­ljivo olje čajevca in sivke,« svetuje ozaveščena uporabnica spleta.