Kokain bodo iskali v odpadnih vodah štirih slovenskih mest

Analiza vode, ki so jo odvzeli lani, je pokazala, da je Ljubljana po rabi kokaina v vrhu med opazovanimi evropskimi mesti.
Objavljeno
06. april 2018 15.45
Helena Kocmur
Helena Kocmur

Analiza vode, ki so jo odvzeli lani, je pokazala, da je Ljubljana po rabi kokaina v vrhu med opazovanimi evropskimi mesti in na 11. mestu po rabi ekstazija. Letos so se k mednarodni raziskavi priključila še tri slovenska mesta – Maribor, Kamnik in Domžale –, kjer ravno te dni zbirajo vzorce odpadne vode na čistilnih napravah. Prihodnjo pomlad bo tako mogoče primerjati, kako obremenjena so ta okolja z rabo prepovedanih drog.

Ljubljana se je lani prvič uvrstila med evropska mesta, ki preverjajo vsebnost drog (kokaina, amfetamina, ekstazija in THC – konoplje) v vodi in takoj zasedla visok položaj. Slovenska prestolnica je s slabih pol grama zaužitega čistega kokaina na tisoč prebivalcev na dan med 68 mesti iz 23 evropskih držav na petem mestu, po porabi ekstazija (MDMA) na 11., medtem ko se je po porabi metamfetamina in amfetamina uvrstila med zadnjo četrtino držav, so v začetku marca sporočili iz evropskega centra za spremljanje razširjenosti drog in zasvojenosti EMCDDA. O vsebnosti THC, psihoaktivne snovi v konoplji, ki je pri nas poleg alkohola zagotovo najbolj razširjena droga, ne poročajo, saj je z zapletenimi postopki analiziranja še vedno precej težav.

Raziskava o vsebnosti drog v odpadnih vodah mest poteka že 11. leto pod okriljem EMCDDA in nekatera mesta, denimo Zagreb, so vanjo vključena od samega začetka. Ker je pri zajemu vode in analizi uporabljena enotna metodologija v laboratorijih, povezanih v skupino SCORE, je mogoče mesta med seboj primerjati in hkrati spremljati trende rabe drog iz leta v leto. Tako so denimo 24-urne vzorce za analizo marca lani sedem dni jemali na Centralni čistilni napravi Ljubljana, jih posredovali Inštitutu Jožef Stefan, od tam pa so jih pošiljali na analizo v Zagreb.

Na tamkajšnjem Inštitutu Ruđer Bošković so preverjali, koliko metabolitov (presnovnih produktov) omenjenih drog, ki so jih z urinom izločili uživalci, je v ljubljanski odpadni vodi. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) razlagajo, da sami takšne analize načrtujejo že od začetka projekta SCORE, vendar jim do zdaj ni uspelo pridobiti finančnih sredstev.

»Letos smo prijavili dva projekta na to temo, in če bo vsaj eden izmed njih sprejet, računamo, da bodo te analize stekle v našem laboratoriju konec tega leta,« je zapisala prof. dr. Ester Heath, vodja skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju IJS. Kakor pravi, prinaša analiza točne in zanesljive podatke o rabi drog. Zgledu nekaterih drugih držav, ki so že lani v raziskavo vključile tri ali več mest, bo zdaj sledila tudi Slovenija. Letos je po teden dni v marcu in aprilu namreč določen odvzem vzorcev na treh čistilnih napravah (Ljubljana, Maribor in Domžale - Kamnik).

Prihodnjo pomlad tako lahko pričakujemo primerjavo med štirimi slovenskimi mesti. Tudi te vzorce, pravi Heathova, bodo analizirali partnerski laboratoriji v tujini, na IJS pa pričakujejo, da bodo prihodnje leto že sodelovali v medlaboratorijski primerjalni analizi. Izsledki raziskave namreč ne omogočajo le spremljanja trenda rabe drog v posameznem mestu, ampak tudi primerjave razširjenosti uživanja drog med različnimi deli države, menijo snovalci projekta.

(Za povečanje kliknite na infografiko.)

Ljubljančani ali turisti?

Tako je bilo v odpadni vodi v Ljubljani najdeno več kot dvakrat več kokainskih metabolitov kot v Zagrebu in petkrat več kot v Oslu, denimo. Pričakovano ima Amsterdam višjo koncentracijo metabolitov kokaina v odpadni vodi, medtem ko je v Berlinu presenetljivo nižja. Če pa Ljubljano primerjamo z manjšimi mesti, denimo z Brnom ali Bratislavo, naša prestolnica močno odstopa, bolj je podobna večjim mestom. Nižjo koncentracijo ima celo Utrecht na Nizozemskem, ki je kot pristanišče zagotovo na udaru tihotapcev.

»Izračunamo lahko, da je bilo v Ljubljani na dan porabljenih 234 gramov uličnega (razredčenega) kokaina, kar ob povprečni ceni 60 evrov na gram pomeni 14.040 evrov. Na letni ravni pa je to 85 kilogramov droge, ki je na črnem trgu vredna 5,2 milijona evrov. Vsak Ljubljančan naj bi na leto za kokain odštel slabih 20 evrov,« izračuna Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vendar, opozarja prim. Dušan Nolimal, sodelavec inštituta ICANNA, raziskava o vsebnosti drog v vodi govori le o tem, kako razširjene so nekatere droge v posameznih mestih, ne pa tudi, koliko prebivalcev mesta jih uživa.

»To, da je Ljubljana tako visoko na lestvici, še ne pomeni, da toliko Ljubljančanov jemlje kokain. Rezultati ne odražajo vpliva turizma in migracij,« pravi Nolimal in poudari, da pri raziskavi pogreša interpretacijo vplivov na zdravje.

Po dodatno razlago smo se podali k strokovnjakom. Toksikologinja Majda Karlovšek pojasnjuje, da je »šele razvoj zelo občutljivih analiznih priprav in postopkov, kot je uporaba visokotlačne tekočinske kromatografije z zaporedjem masnih detektorjev, omogočil, da lahko merimo tako nizke koncentracije drog (nanogrami/liter in manj) in njihovih presnovkov v odpadni vodi. Glede na pričakovane nizke koncentracije prepovedanih drog kokaina, amfetamina, metamfetamina in MDMA tako v odpadni kot posledično morda v pitni vodi, njihova pojavnost verjetno ne more biti posebej ogrožajoča za zdravje.« Zagotovo pa ti podatki kažejo, kakšna je obremenitev nekega okolja s prepovedanimi drogami.

Milan Krek nad številkami, ki jih prinaša analiza vode, ni presenečen. Že leta 2012 je študija razširjenosti drog pokazala, da je v Sloveniji kokain uživalo 2,1 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 65 let, enak je delež tistih, ki so jemali ekstazi, 0,9 odstotka jih je poseglo po amfetaminu. Podrobnejši vpogled nam pokaže, da je največ ljudi, ki so že uporabljali kokain (4,4 odstotka), starih od 25 do 34 let, nekaj manj (3,9 odstotka) pa od 15 do 24 let, medtem ko jih med starejšimi od 55 let skoraj ni.

Vse tri droge uporabljajo tudi že mladostniki, stari od 15 do 16 let, kar je leta 2015 pokazala mednarodna študija ESPAD – 4,9 odstotka jih je vsaj enkrat v življenju že uporabljalo kokain (2,2%), ekstazi (2,2%) ali amfetamin (0,9%). Da so te droge najbolj razširjene med obiskovalci nočnih prireditev in klubov, pa je potrdila posebna študija – kar 57 odstotkov jih je v življenju že uporabilo kokain, 59 odstotkov amfetamin in 54 odstotkov ekstazi.

»Študija je bila narejena leta 2010, verjetno se je delež teh uporabnikov drog do danes še povečal,« meni Krek. Nova raziskava, pravi, že poteka.

Kokain lahko dostopen

Tudi iz statističnih podatkov policije izhaja, da je prepovedanih snovi na trgu vse več. Iz leta v leto se povečuje število zasegov drog, kar velja tudi za kokain, amfetamin in ekstazi, smo izvedeli na Generalni policijski upravi (GPU). Po številu obravnavanih kaznivih dejanj in prekrškov prednjači Policijska uprava Ljubljana. Po podatkih, ki so znani policiji, prihaja kokain v Slovenijo po dveh glavnih poteh: iz Nizozemske in Španije. Občasno zaznajo transporte tudi po t. i. balkanski poti čez države bivše Jugoslavije, v tem primeru droga izvira iz Grčije.

»Za tihotapsko mrežo lahko rečemo, da je izredno dobro organizirana, tako po številu članov kot tudi po domišljenih oblikah tihotapstva. Kriminalne združbe so pri načinih transporta zelo inovativne,« ugotavljajo na policiji, vendar po njihovi oceni Slovenija s kokainom ni tako obremenjena kot države, prek katerih kokain prihaja v EU, npr. Španija, Nizozemska, Grčija.

To potrjujejo tamkajšnji večji zasegi kokaina, tudi po več ton naenkrat. Te države so t. i. vstopne države za kokain, ki ga tja tihotapijo bodisi z jadrnicami bodisi v zabojnikih z velikimi ladijskimi prevozi. Za primerjavo povejmo, da so lani policisti pri nas v enem primeru zasegli največ 10 kilogramov kokaina, leta 2016 pa je rekordni zaseg znašal 100 kilogramov.

V večini obravnavanih primerov so bili glavni dobavitelji slovenski državljani, praviloma člani dobro organiziranih mednarodnih kriminalnih združb, ki delujejo na širšem območju Balkana, EU in tudi Južne Amerike. Kriminalne združbe za te transporte uporabljajo predvsem vozila v cestnem prometu – avtomobile in kombinirana vozila s prirejenimi prostori za tihotapljenje.

V GPU še ugotavljajo, da je med razpečevalci kokaina na drobno tudi veliko uporabnikov tega poživila. Pri obravnavi kaznivih dejanj in prekrškov zasegajo vedno več teh prepovedanih drog. Tako je bilo lani 200 zasegov amfetamina (139 v letu 2016), 67 ekstazija (46) in 266 kokaina (195). »Kokain že vrsto let ni več t. i. droga višjega, premožnejšega sloja ljudi,« opažajo na policiji. Povečanje števila zasegov priča, da je vse bolj dosegljiv, razlog za to pa vidijo v »precejšnjih količinah proizvedene droge in zato zmanjšanju cene, pa tudi čistost zaseženih vzorcev je vedno večja«.

Zasvojenost in predoziranje

Da je kokaina več kot pred leti, so zaznali tudi v nevladni organizaciji Drogart. Znižala se je starostna meja uporabe, pravijo, pa tudi odnos do kokaina se je spremenil, saj ga marsikdo jemlje zlahka, že kot alkohol. Tako ne preseneča, da je najbolj razširjena ravno kultura kombinacije kokaina in alkohola, saj naj bi kokain nekoga, ki je zaužil preveč alkohola, streznil, da lahko naprej pije, ugotavlja Anja Mihevc iz Drogarta.

»To sicer kratkoročno drži, saj se uživalec med tovrstno zabavo sprva res bolje počuti, vendar potem spije še veliko več, kot bi brez 'pomoči' kokaina. Ta poleg večje vzdržljivosti doda še energijo in samozavest, izboljša komunikacijske zmogljivosti in budnost, poveča koncentracijo. Sprva uživalci zgolj zaradi kokaina ne občutijo večjih težav ali stranskih učinkov, zato ga mnogi jemljejo preveč zlahka. Ravno zaradi te lahkotnosti obravnave je tudi tako zelo razširjen,« pravi Anja Mihevc, po izobrazbi socialna pedagoginja. Pogostejša raba pa prinese posledice, med drugim zelo hudo psihično odvisnost. Želja po kokainu postane tako močna, da se razvada kmalu pozna tudi po finančni plati.

»Prva streznitev nastopi, ko uživalci opazijo, koliko so že zapravili in se še zadolžili.« Med neprijetne posledice uvrsti še tesnobo, razdražljivost, paniko, paranojo, težave s srcem, saj kokain krči žile. Uživanje kokaina je za telo zelo naporno, pravi terapevtka, kakršnokoli telesno naprezanje pod njegovim vplivom je nevarno, saj je to »ultra obremenitev za srce« in lahko povzroči srčno kap.

Anja Mihevc, vodja svetovalnice Drogart. Foto: Mavric Pivk/Delo

Tveganja pri uživanju kokaina so vse večja, opozarja Milan Krek, ker je na črnem trgu na voljo vse bolj čist, prevelik odmerek pa lahko izzove zastoj srca. Leta 2016 je zaradi uživanja kokaina v Sloveniji umrlo 18 ljudi, leto poprej dva.

Iz leta v leto se v centru za zastrupitve UKC Ljubljana, ki oskrbuje 600.000 ljudi, povečuje število sprejemov zaradi takšne zastrupitve – leta 2010 so jih našteli 12, pet let pozneje že 45. Čedalje višja je koncentracija kokaina v vzorcih droge, zaseženih na terenu, kar pomeni, da je oskrba vse boljša in da ima droga manj primesi, pravi Krek. Tudi po podatkih Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) je čistost kokaina, ki je bil zasežen v Sloveniji v zadnjih letih, dokaj visoka. V kar 75 odstotkih vzorcev je NFL izmeril med 55,7 in 84,8 odstotka kokaina. Visoka čistost nedvomno kaže, da je ilegalni trg dobro založen s to prepovedano drogo, hkrati pa to pomeni večje tveganje za predoziranje.

Črtica kot skodelica kave

Pogostejša raba kokaina privede tudi do nespečnosti, dodajo v svetovalnici Drogarta. K njim prihajajo uživalci po pomoč največkrat potem, ko postane uživanje vsakodnevna rutina, draga zasvojenost, za katero se zapravi veliko denarja – pri zelo pogosti rabi tudi več tisoč evrov na mesec. Poraba je seveda odvisna tudi od tega, kako visoko toleranco ima uživalec, ali drogo deli z drugimi in kako dolgo traja zabava.

»Na noč je mogoče za kokain zapraviti tudi nekaj sto evrov,« opaža Mihevčeva. Maloprodajna cena je zadnjih nekaj let dokaj stabilna in niha med 40 in 90 evri za gram. Droga zaradi nižje cene kot nekoč že dolgo ni več razširjena le med t. i. višjimi razredi, opažajo tudi strokovnjaki. »Črtica« je v nekaterih krogih postala tako samoumevna kot kozarec piva, uživalci pa si je ne privoščijo le na domačih zabavah in v nočnih klubih, ampak tudi v povsem običajnih lokalih. »Za tiste, ki imajo že zelo resen problem, je lahko kokain namesto jutranje kave,« pravi terapevtka v Drogartu.

Še huje je, ko kokaina ne uporabljajo več zgolj za zabavo, ampak za vsakodnevno delovanje: da lahko razmišljajo, da so v službi bolj učinkoviti ali preprosto za pomiritev. Med uporabniki sintetičnih drog, ki se zatečejo v Drogart, je polovica takšnih, ki imajo težave s kokainom.

Lani je bilo v daljše svetovanje ali terapijo vključenih 64 uporabnikov sintetičnih drog, od tega več kot 30 kokainskih zasvojencev. Starost tistih, ki poiščejo pomoč, stalno pada – med njimi so tudi 18- in 19-letni mladostniki. Prevladujejo moški, vendar je po nekaterih podatkih med uporabniki kokaina ženski spol zastopan dokaj enakovredno, le da fantje hitreje poiščejo pomoč. Res pa je tudi, da je kokain bolj »moška« droga, saj povzroča večjo agresivnost, dviguje ego, krepi pogum, pravi terapevtka, ki opaža, da je kljub občutno nižji ceni (10 evrov za gram) raba amfetamina pri nas bistveno manjša.

Razloge na policiji pripisujejo temu, da se amfetamin »po navadi konzumira ob raznih dogodkih, kot so rave zabave, ti pa se večinoma dogajajo ob vikendih«, medtem ko kokain uživalci jemljejo pogosteje.

»Podatkov o splošni razširjenosti amfetamina nimamo, na terenu pa opažamo uporabo predvsem v nočnem življenju, med uporabniki, ki že tako ali tako eksperimentirajo. Uporabljajo ga mladi, mlajši odrasli,« opaža vodja Drogartove svetovalnice, ki opozarja na veliko nevarnost psihične zasvojenosti, med mogoče negativne stranske učinke amfetamina pa prišteva amfetaminsko psihozo, vročinski udar, nespečnost, izčrpanost.