S Tadejem Pogačarjem je vsaka dirka velika

Oktobrsko evropsko kolesarsko prvenstvo, ki ga bosta gostila Ljubljana in Šenčur, bo edinstvena priložnost, da bodo slovenski navijači na domačih cestah lahko v reprezentančnih dresih vzpodbujali svoje ljubljence iz zlatega rodu. Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik, Domen Novak in druščina 4. oktobra na vzponu na Možjanco ne bodo tekmeci, kot smo tega vajeni na klubski sceni, temveč sotekmovalci, ki bodo s skupnimi močmi poskušali Sloveniji prikolesariti drugi zaporedni naslov evropskega prvaka.

Ne gre dvomiti, da bo organizacijska ekipa odlično opravila svoje delo, čeprav je odločitev o organizaciji padla manj kot leto dni pred dogodkom in je vmes prišlo do menjave vodstva Kolesarske zveze Slovenije. Tu bo bržkone prav prišla žilica za »balkansko« improvizacijo, ki je na sončni strani Alp nismo izgubili niti dobra tri desetletja po osamosvojitvi. V nekaj mesecih bo namreč treba opraviti delo, za katero imajo prireditelji podobnih tekmovanj običajno na voljo tri leta.

Slovenci imamo v čislih gasilce in to vlogo so odigrali tudi naši prireditelji. Slovenija je prevzela organizacijo prvenstva, ki bi moralo biti del združenega EP sedmih panog v Münchnu, a so se mu Nemci lani odpovedali. Svojevrsten gasilec je v tem primeru tudi novi predsednik KZS Andraž Vehovar, ki je organizacijo prvenstva prevzel od predhodnika Pavla Marđonovića. Ta se je pred slovesom dogovoril za organizacijo s predsednikom Evropske kolesarske zveze (UEC) Enricom Della Caso, pa tudi z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom za državno podporo v višini treh milijonov evrov.

Je vložek države upravičen? Če bi kot merilo vzeli le minulo težo in odmevnost tega tekmovanja, bi bil odgovor ne. Evropsko prvenstvo je grdi raček reprezentančnih kolesarskih tekmovanj, nekoč so na njem tekmovali kolesarji do 23. leta starosti, pred desetimi leti so se na njem v Plumelecu v Franciji prvič udarili profesionalci. Zmagal je prvi zvezdnik tistega časa Peter Sagan.

Tudi za našo izbrano vrsto je bilo to tekmovanje, ki se nemalokrat križa s klubskimi obveznostmi kolesarjev, občasno nebodigatreba. Leta 2023 je Slovenija na EP na Nizozemskem poslala ekipo brez članov ekip svetovne serije, leta 2024 na EP v Belgijo sploh ni poslala članske zasedbe. Lani se je prvič po letu 2021 na prvenstvo stare celine vrnil Pogačar in po dolgem času so bile oči svetovne kolesarske javnosti spet uprte v boj za majico evropskega prvaka, za katero se je slovenski šampion v Franciji udaril z Remcom Evenepoelom, Paulom Seixasom in druščino.

Vse skupaj naj bi za EP v Sloveniji namenili 3,6 milijona evrov in s Pogačarjem na startu bo to dobro porabljen denar, ki bi se moral ob dobri organizaciji ne nazadnje povrniti. Poleg tega bodo čar velikega tekmovanja v ekipi skupaj z najboljšim na svetu občutili tudi slovenski kolesarke in kolesarji od mladink in mladincev do članic in članov, ki se bodo pomerili z okoli 800 tekmicami in tekmeci iz približno 45 držav.

Izkušnja bo neprecenljiva, o velikosti tekmovanja pa ne gre dvomiti, če bo na njem dirkal vladar kolesarskega sveta. Upati je, da bo to storil teden dni po tem, ko bo v Kanadi osvojil tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka. »Ko je na dirkah, dirka za vse, on odloča, kako poteka dirka, poleg tega nastopa samo na velikih dirkah, zato vsi vedo, da je referenčna točka. Povsem je preoblikoval tudi dirki, kot sta Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix. Res je neverjetno, ko dirka, je skoraj nepremagljiv,« je o izjemnem Pogačarjevem vplivu na kolesarsko karavano na Ljubljanskem gradu povedal svojčas najboljši šprinter na svetu Alessandro Petacchi.

Italijan – daljši pogovor z njim bomo objavili v prihodnji številki Nedela – je navdušen nad tem, da bo Slovenija končno gostila veliko tekmovanje. Strinjamo se z njim, dodamo pa lahko, da bi si šampioni kova Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič na domačih tleh zaslužili svetovno prvenstvo. A ta vlak je že odpeljal, naslednji prosti termin za SP, pri katerem so čakalne vrste precej daljše kot pri EP, je leta 2032.