Koliko turistov je za Slovenijo preveč?

»Na nekaterih destinacijah v Sloveniji je turistov res že preveč, a le v določenem obdobju leta, ne ves čas,« pravi dr. Tanja Mihalič
Objavljeno
13. maj 2018 10.00
Posodobljeno
13. maj 2018 11.46
Tanja Mihalič: »Raziskave različnih inštitucij razkrivajo, da je današnji turizem alarmantno netrajnosten.« Foto osebni arhiv
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
»Na nekaterih destinacijah v Sloveniji je turistov res že preveč, a le v določenem obdobju leta, ne ves čas,« pravi dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se s turizmom med drugim ukvarja kot raziskovalka in vodja Inštituta za turizem pri fakulteti, vključena je v več mednarodnih združenj in uredniških odborov mednarodnih akademskih revij.
 Pred novo poletno turistično sezono, ki utegne spet prinesti vrhunce, jo sprašujemo, ali se bodo tudi najbolj vroči turistični kraji v Sloveniji znašli pred vprašanjem, kako zaradi nejevolje domačinov omejiti število gostov na najbolj obleganih turističnih točkah. O takšnih ukrepih recimo razmišljajo v Benetkah. Nismo še tako daleč, odgovarja sogovornica.

Ali je za sodobni turizem nasploh značilno, da se velike množice usmerjajo na razmeroma majhno število destinacij? Svetovni splet in drugi mediji zelo olajšajo pregled najbolj obiskanih krajev  marsikdo si reče, da želi tudi sam tja, kamor hodijo vsi drugi.

Takšna porazdelitev obiskov je v turizmu po svoje zakonitost  priljubljene destinacije imajo pač večjo privlačno moč in zato si ljudje tudi želijo ravno tja. Ali bo nekdo, ki si v Sloveniji želi ogledati Bled, zadovoljen, če mu boste svetovali, naj gre raje drugam, na manj znano destinacijo, ker je tam prevelika gneča? Ko neka priljubljena turistična točka postane tako zelo oblegana, da začne prevelik obisk motiti tudi same obiskovalce, ne le lokalno prebivalstvo, pa se lahko zgodi, da se bodo začeli turisti odvračati od nje in se usmerjati drugam. Zdaj govorim na splošno, o velikem trgu, seveda pa vedno obstaja tudi segment turistov, ki na te množične destinacije ne bodo šli. Vsekakor je pomemben vpliv informacijske in druge sodobne tehnologije. Tudi zelo oddaljene turistične destinacije so vse bolj dostopne glede informacij in prometnih povezav. Največ pa k dostopnosti pripomore ravno transport, ta omogoča množični obisk, tudi dnevnega. V sezoni recimo na Balearskih ali Kanarskih otokih skoraj vsako minuto pristane letalo, po morju do Benetk, Dubrovnika in do Barcelone goste dovažajo velikanske potniške ladje ... To zelo poveča obisk.

Gotovo imajo številne dejavnosti velik interes za množični turizem, ne le v tej panogi?

Da, absolutno. Na vsaki turistični destinaciji imamo več deležnikov, kakor pravimo. Še zdaleč ne gre samo za turistično dejavnost, kadar govorimo o tem, da je na nekem območju turistov že preveč. Številni deležniki živijo neposredno ali posredno od turizma, in kolikor jih je, toliko je različnih meril za to, kdaj je obiskovalcev že preveč, koliko obiska si želijo in koliko turistov so še pripravljeni prenašati. Za hotelirja je aktualno minimalno število gostov, ima izračun, koliko obiskovalcev mora na leto priti v hotel, da se mu poslovanje izide. Lokalni prebivalec, na primer Ljubljančan, pa razmišlja ravno obratno  največ toliko turistov bom še prenesel. Na vprašanje o pretirani obremenitvi neke turistične točke je torej treba pogledati iz različnih vidikov.

V zvezi z Bledom smo lani poročali o izjemnem obisku, na gradu je bilo prek 500.000 obiskovalcev. Ali je tudi z vidika turistične dejavnosti v določenem trenutku mogoče reči, da je turistov preveč, kdaj nastopi ta meja?

Blejski grad je v Sloveniji po številu obiskovalcev brez dvoma top atrakcija, številka ena. To je res. Vedeti pa moramo, da prevelikega števila obiskovalcev nima vsak dan, to se dogaja le nekaj dni v letu, na vrhuncu sezone. Če govorim na splošno, v turistični dejavnosti sami pridejo do ocene, da je gostov preveč, ko začne zaradi tega upadati njihovo zadovoljstvo. Ko torej obiskovalci zaradi nevzdržne gneče nehajo hoditi na neko destinacijo in tako ogrozijo ekonomski posel, kakor pravimo, se bodo v turistični dejavnosti odzvali. Prav pa bi bilo, da bi se odzvali tudi takrat, ko lokalni prebivalci rečejo, preveč je preveč. Turistične točke, kjer domačini ne marajo gostov, do teh niso prijazne, tako nastane začarani krog.
Ali ima lokalno prebivalstvo zelo obiskanih destinacij kakšno možnost, da vpliva na število turistov?
Iz neke alpske destinacije v Italiji poznamo primere, da začnejo domačini turistom rezati gume na avtomobilih, ko se naveličajo gneče. To je torej oblika odpora. Moram pa reči, da je tega vse manj, ker pač turizem postaja pomemben vir preživetja za marsikatero območje, ne samo za Alpe, tudi za Barcelono, kjer so bili lani med stalnim prebivalstvom veliki protesti zaradi hrupa in gneče, ki ju povzročajo turisti. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo z Barcelono, če bi se turisti odvrnili od nje, saj je mesto v položaju, ko zelo potrebuje prihodke od turizma. Takšna je realnost.

Evropa se že dolgo ukvarja z vprašanji trajnostnega turizma. Ali lahko na tem področju govorimo o premikih?
Rekla bi, da ni več države, ki v svoji strategiji nima tudi trajnostnega razvoja in trajnostnega turizma. Pogosto uporabljajo trajnostni razvoj v povezavi s posameznimi turističnimi destinacijami. Če pa pogledate turistično realnost, raziskave različnih inštitucij razkrivajo, da je današnji turizem alarmantno netrajnosten, če citiram neko študijo. Praksa na tem področju torej napreduje z veliko manjšimi koraki kot sam koncept, ideja, ki jo izpričujejo strateški dokumenti in želje politike. Toda, pravim, ostati moramo optimistični  vendarle gremo v smeri bolj trajnostnega turizma. Sama sem se s to temo ukvarjala že v časih, ko sem se morala prav boriti, da so se deležniki, ki vplivajo na to področje, sploh hoteli pogovarjati o njej.

Slovenska statistika nam zadnja leta vsakič znova sporoča, da je turistično leto spet rekordno  takšno je bilo 2016, 2017 in kaže, da bo tudi letošnje. Kako kot strokovnjakinja komentirate takšne rezultate?

Po poklicu sem ekonomistka. Zagovarjam trajnostni turizem, toda kot ekonomistka moram upoštevati tudi, da je za posel potreben določen volumen. Hotel mora imeti vsaj določeno število gostov na leto. Z ekonomskega vidika lahko rečem, da ima Slovenija na leto, čez vse leto, premalo gostov, turistov, da bi lahko v turizmu razvila enak model konkurenčnosti, ekonomske konkurenčnosti, kot ga imajo sosednje države  mislim na Avstrijo, tudi Madžarsko in Hrvaško. Za kaj gre? Na posameznih destinacijah na različnih koncih je treba imeti večje število turistov, ker potem lahko ponujate večje število različnih produktov, bolje zadovoljujete povpraševanje, lahko zagotovite boljše prometne povezave, ponudite več nastanitvenih zmogljivosti različnih tipov ... To je značilno za turistično dejavnost. Ko smo pripravljali strategijo za razvoj turizma v Sloveniji, smo zelo dobro analizirali vsa ta vprašanja. Samo turizem, ki ima trdne temelje in je konkurenčen, dobičkonosen, uspešen, je lahko tudi trajnosten. Na področju ekonomske trajnosti slovenski turizem v primerjavi z našo zeleno trajnostjo nekoliko zaostaja. V povprečju so cene v naši turistični dejavnosti nižje, kot so v regiji. Slovenija bi morala imeti zdaj približno 33 milijonov prenočitev na leto, da bi dosegli glede na število prebivalcev približno enak obseg kot Avstrija  imamo pa jih 11 milijonov.

V Benetkah je turistov več kot dovolj, čez 25 milijonov na leto. S kovinskimi ograjami jih zdaj usmerjajo na določena območja in tako poskušajo zmanjšati gnečo za domače prebivalstvo. Ali se bodo ukrepi proti pretirani gneči na najbolj obleganih krajih še širili?

Mislim da, vendar ugotavljam, da države k temu problemu ne pristopajo toliko s prepovedmi, bolj z usmerjanjem. Poznamo že spletne aplikacije, ki turiste usmerjajo na manj oblegana območja, sporočajo jim, kje je velika gneča. Tudi Ljubljana razmišlja o posameznih točkah, na katere bi preusmerjali turiste, da ne bi šli vsi le na Tromostovje. Vsekakor mislim, da je s sodobno tehnologijo veliko možnosti za takšno mehko usmerjanje turista. Tako imenovani menedžment obiskovalcev, angleško visitors management, je odgovor turistične dejavnosti na razprave o pretiranem turizmu, hkrati pa ji omogoča, da ostane pri svojem cilju, torej »busines as usuall«  hočemo še naprej rasti, omogočimo si to tako, da bomo razporedili turiste na več destinacij. Tako razmišljajo.

Tudi v Slovenijo se usmerjajo turisti z nekdaj zelo priljubljenih območij, ki niso več varna. Ali se bo turistični pritisk še stopnjeval in utegnemo priti do ravni, ko bomo rekli, kar je preveč, je preveč?

Vprašanje je, koliko turistov je za Slovenijo preveč, o tem bi se morali dogovoriti. Na nekaterih destinacijah jih je na vrhuncu sezone že zdaj preveč. Vendar gneča ponekod ni zgolj posledica turistov, ampak nastaja tudi zaradi velikega števila enodnevnih obiskovalcev. Slovenija trenutno doživlja večji obisk zaradi neugodnih razmer na določenih destinacijah, s katerih so se turisti preusmerili k nam in v našo okolico, povpraševanje se večje pri nas in v regiji. Slovenski turizem zdaj torej raste zaradi teh zunanjih vplivov, ne vemo pa, koliko časa še. Mislim, da ima Slovenija še prostor, volumen, za rast turizma, narediti pa moramo več, da ga bomo bolj enakomerno porazdelili po večjem številu destinacij.