Zaenkrat brez zaščite pred virusom Zahodnega Nila

Zakaj je toliko komarjev, kako se okužijo z virusi, in ali je Slovenija pripravljena na odziv v primeru izbruha okužbe z virusom Zahodnega Nila, smo govorili z dr. Katjo Kalan z Univerze na Primorskem.

Objavljeno
22. september 2018 11.00
Posodobljeno
24. september 2018 08.44
Pred piki komarjev se lahko dokaj uspešno zaščitimo tudi z repelenti. FOTO Shutterstock
Občutek ne vara: letošnja sezona komarjev je res zelo intenzivna, ponekod ta pikajoča in tudi potencialno okužena nad­loga moti vsakodnevno življenje in dejavnosti na prostem. Ne glede na številčnost populacije komarjev vseh vrst imamo v Sloveniji srečo, saj so bili doslej odkriti zgolj trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila, medtem ko jih je že čez mejo precej več: v Italiji se je okužilo 361 ljudi in 21 jih je umrlo, na Hrvaškem je bilo 45 okuženih in dve smrti, na Madžarskem ena, a kar 155 okuženih, v Avstriji 13.

Glede na to, da so komarji, med njimi tudi invazivne vrste, vedno večja nadloga, s katero se širijo številni, tudi smrtonosni virusi – mrzlica denga, čikungunja, zika ... –, se že nekaj časa pojavljajo pobude po uvedbi monitoringa – nazadnje tudi na portalu predlagam.vladi.si –, na podlagi katerega se lahko izbere najbolj učinkovito sredstvo za zatiranje posamezne vrste komarja. O tem, značilnostih komarjih populacij, zaščiti pred njimi in potencialnih ukrepih, če bi število okužb naraščalo, smo se pogovarjali z dr. Katjo Kalan, raziskovalko na Univerzi na Primorskem.


1 Virus Zahodnega Nila (VZN) prenašajo večinoma navadni komarji, pa tudi tigrasti, ki jih je iz leta v leto več, zlasti v mestih. Kako se komarji sploh okužijo in kako je mogoče, da je pri nas, na srečo, manj okužb kot v Italiji?


Komarji se z virusom okužijo, ko pijejo kri na okuženi ptici. Virus prestopi skozi steno prebavila v hemolimfo, njihovo telesno tekočino, in se razmnožuje v različnih tkivih komarja. Ko se okuženi komar znova hrani na gostitelju, prenese virus Zahodnega Nila s slino v kožo gostitelja. Komarji prenašajo virus med pticami, lahko pa ga prenesejo tudi na ljudi in druge sesalce, na primer konje. Ti so sicer samo naključni končni gostitelji, torej se z njih okužba ne prenaša naprej.

Ali se zgodi prenos virusa na nekem območju, je odvisno od številnih dejavnikov, predvsem pa od podnebnih razmer. Temperatura in padavine sta, zlasti če govorimo o virusu Zahodnega Nila, ključna dejavnika, ki vplivata na število komarjev in amplifikacijo, torej razmnoževanje virusa, kar pomeni tudi večjo stopnjo okuženosti. Na prenos virusa na ljudi vpliva tudi to, kako blizu nekega območ­ja, kjer se zadržujejo okužene ptice, živijo. Pri ljudeh, ki prebivajo v bližini vod­nih virov, kjer se komarji namnožujejo, je tveganje za okužbo večje, enako velja za tiste, ki več časa preživljajo na prostem ... Zlasti letos so zaradi še vedno visokih temperatur in občasnih padavin razmere za razmnoževanje komarjev izjemno ugodne, se bo pa s padcem temperatur njihova številčnost zmanjšala.


2 Glede na to, da so komarji lahko prenašalci smrtonosnih okužb, ki se dogajajo tudi v Sloveniji in sosednjih državah, so verjetno pozivi po reševanju problematike na nacionalni ravni, zlasti po monitoringu, upravičeni. Kako se sicer monitoring komarjev izvaja in kakšno korist prinašajo ugotovitve?


Z monitoringom sledimo vrstni sestavi komarjev na nekem območju oziroma v državi. Tako pridobimo podatke, katere vrste živijo na nekem območju, kdaj se v okolju pojavijo odrasli osebki, ki so potencialno nevarni za prenos nevarnih mikroorganizmov, sledimo spremembam v vrstni sestavi v sezoni in med sezonami. S tem pridobimo podatke o tem, kje katere vrste živijo, kar je zelo pomembno pri težavah, ki jih lahko povzroči čezmerno namnoževanje ene vrste ali izbruh bolezni, katere posredni povzročitelj so komarji.

Komarji se po biologiji zelo razlikujejo med seboj, po tem, na kakšna mesta odlagajo jajčeca, v kakšnih vodah se razvijajo ličinke in bube, na katerih gostiteljih se hranijo odrasle samice, kdaj so aktivni – podnevi ali ponoči –, kako daleč letijo, kolikokrat se hranijo na gostitelju – enkrat ali večkrat … Če želimo omejiti neko bolezen, moramo vedeti, katera vrsta je prenašalec nekega povzročitelja bolezni, ter dobro poznati biologijo vrste, da jo uspešno zatremo. Če se, na primer, zgodi izbruh mrzlice denga, ki jo lahko prenašajo tigrasti komarji, ne bomo nič naredili, če bomo komarje zatirali ponoči, saj so ti aktivni čez dan.

image
Dr. Katja Kalan, raziskovalka na Univerzi na Primorskem. FOTO Osebni Arhiv


3 Ali se pri nas na nacionalni ravni zdaj izvajajo kakšni ukrepi za zmanjševanje populacije komarjev? Kateri bi bil prvi korak, če bi število okuženih začelo hitro naraščati?


Trenutno se na nacionalni ravni ne izvaja zatiranje komarjev. Obstajajo pa načrti, na primer načrt pripravljenosti na pojav virusa Zahodnega Nila v Sloveniji, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in predpisuje, kako – v fazah, odvisno od stopnje razširjenosti okužb; ena ali več regij ... – in s katerimi sredstvi se bomo borili proti komarjem ob večjih izbruhih.

Če na kratko povzamem, načrt predvideva poglobljeno spremljanje pojava okužb z VZN, razširjenosti prenašalcev, torej komarjev, in njihove okuženosti z VZN, pa tudi razširjenosti okužb pri prostoživečih pticah, perut­nini in konjih. Ob tem tudi zagotav­ljanje varnosti krvi, komponent krvi, celic, tkiv in organov, seznanjanje javnosti o ukrepih za zmanjšanje okužbe in strokovne javnosti o okužbah z VZN. Izdelana sta prav tako komunikacijska strategija med ključnimi resorji in akcijski načrt uporabe sredstev, ki zmanjšujejo populacijo komarjev na območjih, kjer kroži VZN.

image
Za komarje so visoke temperature z občasnimi padavinami skoraj idealne razmere za razmnoževanje. FOTO Shutterstock


4 Kaj menite o metodah zatiranja komarjev v sosednji Italiji, kjer uporabljajo insekticide za odrasle komarje in sredstvo BTI za zatiranje ličink? Je slednje dobra metoda in kako vpliva na zdravje človeka, drugih organizmov, vodnih virov?


Insekticidov trenutno v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Nekateri izmed teh so se v preteklosti izkazali kot slaba izbira, saj so imeli velik negativni učinek ne samo na komarje, ampak tudi na druge organizme; ko se je torej zatiralo komarje, se ni zatiralo le njih, ampak tudi druge žuželke. Šolski primer takega insekticida je DDT. Zaradi negativnih posledic insekticidov na okolje in razvoja odpornosti komarjev nanje se za nadzor komarjev svetujejo druge metode, na primer skrb občanov, da nimajo stoječe vode v okolici svojih domov.

BTI v Sloveniji ni registriran, menim pa, da bi bilo to smotrno narediti. Izmed vseh insekticidov, ki se uporabljajo za zatiranje komarjev, ima namreč najmanj vpliva na druge organizme, prav tako naj ne bi vplival na kakovost vodnih virov. Zato menim, da bi ga bilo dobro imeti na zalogi za primer zamejevanja večjih izbruhov bolezni.


5 Prej ste omenili vlogo občanov, ki prav tako lahko vplivajo na razsežnosti razmnoževanja komarjev. Kako se torej lahko zaščitimo sami?


Najpomembnejše v boju proti tigrastemu komarju je to, da nimamo stoječe vode v okolici hiše in na vrtovih oziroma da taka voda ne stoji dlje kot teden dni. Se pravi, da moramo (po)sode z vodo redno prazniti in čistiti, oziroma če to ni mogoče – če na primer hranimo vodo za zalivanje –, nanje namestimo mreže ali jih pokrijemo s pokrovi ter tako preprečimo odraslim samicam, da odložijo svoja jajčeca v vodo. Pozorni moramo biti, da nimamo kak­šnih smeti, v katerih se nabira voda, saj nekateri komarji za zaključek svojega razvojnega kroga potrebujejo zelo majhno količino vode; že pol decilitra jim je dovolj.

Na spletni strani NIJZ med ukrepi za zmanjševanje okužbe navajajo tudi nošenje svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, da se ne zadržujemo na prostem zjutraj in pozno popoldne, ko je aktivnost komarjev največja, uporabo repelentov za zaščito pred komarji ter preprečevanje njihovega vstopa v notranje prostore z uporabo komarnikov.

Zaenkrat brez obrambe
V Sloveniji je za zatiranje žuželk odobrenih – torej imajo dovoljenje za dostopnost na trgu in uporabo –, okrog 330 biocidnih proizvodov, vendar pa trenutno pri nas ni še nobeno registrirano. NIJZ in Urad RS za kemikalije naj bi sicer leta 2014 identificirali in pregledali toksikološke lastnosti najbolj uporabljanih biocidnih aktivnih snovi za zatiranje komarjev, torej njihov morebitni vpliv na ljudi, odgovora, koliko časa bi v primeru izbruha virusa trajalo, da se sredstvo registrira in se tudi dejansko začne uporabljati, pa do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti. 

Ve pa se, da je zatiranje komarjev najučinkovitejše takrat, ko se kombinira uporaba larvicidov (pripravkov za zatiranje ličink) in adulticidov (insekticidov za odrasle komarje); v prvi fazi se uporabijo larvicidi (s tem se lahko populacija zmanjša od 50 do 80 odstotkov), ko se začnejo pojavljati infekcije z VZN pri ljudeh, pa je bolj primerno uporabiti adulticide ter tako zmanjšati aktivno populacijo komarjev in preprečiti ustvarjanje novih zaleg.