Maratonci tečejo krog za preživetje

Prireditelji športnih praznikov bodo morali bržkone pripraviti nove različice, pravijo Gorazd Penko, Gojko Zalokar in Tomaž Ambrožič.

Objavljeno
17. maj 2020 08.30
Posodobljeno
17. maj 2020 08.30
Druženja, ki smo jih bili na velikih rekreativnih prireditvah vajeni v zadnjih desetletjih, so pri sedanjih omejitvah nepredstavljiva. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Epidemije je v Sloveniji uradno konec, razmere pa še zdaleč niso takšne, kot so bile nekoč. Če bi bili v nekdanjih tirnicah, bi bil ta konec tedna na sporedu 40. maraton treh src v Radencih. Ena najstarejših množičnih rekreativnih prireditev pri nas bo sicer potekala pod sloganom »Tečemo skupaj, a narazen«, prihodnost velikih druženj ljubiteljev športne rekrea­cije, kakršnih smo bili vajeni v zadnjih desetletjih, pa visi v zraku.
 
Prireditelji so jubilejni maraton zamaknili za leto dni, na 15. maj 2021. Da ne bi povsem prekinili dolge tradicije, je bil to pot skupinski tek virtualen. Na družbenih omrežjih so s pokom pištole včeraj ob 9. uri naznanili štart, tekači pa so vsak zase v svoji okolici odtekli eno od štirih predvidenih razdalj, 5, 10, 21 ali 42 kilometrov, in svoje izkušnje delili na spletu. Več možnosti, da bi imela nekaj neposredne družabne note, ki je tudi srž takšnih prireditev, imata letos še ljubljanski maraton in maraton Franja. Jasno pa je že, da vsaj nekaj časa na tem področju nič več ne bo tako, kot je bilo pred koronavirusom.

Že prihodnji teden bodo spet stekle malodane vse dejavnosti v državi, ena od izjem so množični dogodki. Ta čas veljavna omejitev zbiranja dovoljuje 50 ljudi »na kupu«, kar je daleč od tisočev tekačev in kolesarjev, ki so se običajno zbrali na štartu. Pravila socialne distance sicer še zdaleč ne bodo edina težava prirediteljev v novi realnosti.


Manj dirkaško, bolj turistično


»Vsi prireditelji množičnih prireditev so se znašli pred tremi težavami. Prva so različni ukrepi posameznih vlad po državah Evropske unije, druga so zdrav­stvene zahteve, ki jih bo treba upoštevati, tretja pa finančne posledice krize,« je najtrše orehe naštel Gorazd Penko, direktor maratona Franja, katerega 39. izvedba bi morala biti na sporedu od 12. do 14. junija. Ta datum je že padel v vodo, mogoča pa sta dva nadomestna termina, prvi septembrski ali prvi oktobrski konec tedna. Odločitev, ali Franja letos bo in kdaj, bo padla konec junija.

image
Vukelič Ljubo Gorazd Penko pravi, da je mogoče maraton Franja v drugačni različici pripraviti tudi pri omejitvi zbiranja na javnih mestih na 50 ljudi. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo


»Koliko so sedanji ukrepi smiselni, je drugo vprašanje. V nakupovalnih cent­rih bo 500 ljudi v enem prostoru, na štartu maratona pa jih ne smemo imeti. Vsi prireditelji bomo morali najbrž najti drugačno različico maratona, čas bo pokazal, kaj bo smiselno. Dokler bo prisot­na fobija zaradi virusa, ne bo takšnega druženja, kot smo ga poznali doslej. Maratoni niso bili le tekmovalne, temveč tudi družabne, če že ne kulturne prireditve,« je Penko poudaril širši kontekst skupinskega prelivanja znoja.

Pravi, da je maraton mogoče izpeljati tudi v teh razmerah, podrobnosti pa še ne želi razkriti. »Z novim rahljan­jem druženja do 50 ljudi je nekaj manevrskega prostora, pod takimi pogoji je mogoče pripraviti maraton Franja. Nova verzija se izrisuje, vendar jo moramo še dodelati. Ne bomo odkrivali tople vode, morda bo le pritekla iz druge pipe. Morda bo vse skupaj malo bolj turistično naravnano. Ta vidik smo želeli poudariti že več let, vendar vsi mislijo, da je Franja dirka, čeprav to ni. Množica bi bila po novem razporejena po celotni trasi, marsikaj bi bilo podobno kot doslej, samo skupinskega štarta, kot smo ga poznali, ne bi bilo. Za to moramo še vedno pridobiti dovoljenje države in priskrbeti finančna sredstva. Na koncu bo glavna težava zbrati dovolj denarja, da prireditev pripraviš na ravni, kot je bila doslej,« je obrise koronske izvedbe maratona Franja predstavil Penko, ki je prepričan, da sedanje težavne razmere ne bodo izničile desetletij dela slovenskih prirediteljev.

»Vsi prireditelji množičnih prireditev so se znašli pred tremi težavami. Prva so različni ukrepi posameznih vlad po državah Evropske unije, druga so zdrav­stvene zahteve, ki jih bo treba upoštevati, tretja pa finančne posledice krize.«
Gorazd Penko


»Tradicija se bo morda prekinila, zrušila se ne bo. Čakali bomo, da bomo lahko spet delali v prvotni obliki. Trajanje prekinitve pa ima lahko različne posledice. Tam, kjer so prireditelji turistični delavci, bo v lokalni skupnosti prikrajšana turistična dejavnost, v našem primeru bo težava pereča za KD Rog, saj je financiranje kluba in tekmovalnih selekcij neposredno povezano z maratonom. Če ne bo prihodkov od maratona Franja, bomo morali spremeniti način delovanja društva,« je Penko orisal morebitno padanje športnih domin.
 

Brez varnosti ne bo maratona


»Delamo tako, kot da maraton bo. Težava je v tem, da ne vemo, kaj se bo dogajalo v vmesnem času. Begajo nas zamikanje in odpovedi maratonov po svetu, zdaj si je težko predstavljati organizacijo maratona s 30.000 udeleženci in še 50.000 gledalci in spremljevalci, ob tem pa omogočiti varno razdaljo in varnost udeležencev,« je o položaju velikih tekaških maratonov povedal Gojko Zalokar, direktor ljubljanskega maratona, ki naj bi 25. oktobra praznoval jubilej, 25. izvedbo.

image
Gojko Zalokar pri izvedbi letošnjega ljubljanskega maratona ne bo vztrajal za vsako ceno. FOTO: Jure Eržen/Delo


»Če bo mogoča izvedba, bo prilagojena takratnim razmeram. Zdaj lahko le ugibamo, kako bo, prvi ventil bo zdrav­stveno stanje doma in po svetu, zagotavljanje zadostnega števila zdravstvenega osebja ob trasi, dovoljeno število udeležencev na množičnih prireditvah, prostorske možnosti zagotavljanja ukrepov. Na podlagi teh možnosti bomo načrtovali, kako izpeljati prireditev, nekaj načrtov imamo pripravljenih, bomo videli, katerega bomo lahko uporabili. Odločitev bo padla do 1. julija,« je o usodi letošnjega maratona nadaljeval Zalokar, ki pravi, da za vsako ceno ne bodo vztrajali.

»Prednost imata varnost in zdravje, cena odpovedi ni primerljiva z varnostjo. Če možnosti za varno udeležbo ne bo, bomo maraton odpovedali do 1. julija ali pozneje,« je še dejal Zalokar, ki pravi, da še ni čas za dolgoročne načrte. »Reševanje teh težav bo prišlo na vrsto, ko bo kriza mimo,« meni direktor, ki je ljubljanski maraton pripeljal do zlate značke Svetovne atletske zveze (IAAF), v »prvo ligo« svetovnih mestnih maratonov.

»Prednost imata varnost in zdravje, cena odpovedi ni primerljiva z varnostjo. Če možnosti za varno udeležbo ne bo, bomo maraton odpovedali do 1. julija ali pozneje.«
Gojko Zalokar


Opozoril pa je še na neusklajenost med slovenskimi prireditelji množičnih rekreativnih prireditev: »Veliko prireditev, ki bi morale biti na sporedu spomladi in poleti, so zamaknili v jesen, septembra in oktobra naj bi bilo vse na kupu. To bi bila lahko težava, gostota prireditev bi bila lahko zelo velika, kar pomeni zmanjšanje udeležencev na posamezni.«
 

Ne bodo preživeli vsi


Udeležbo bi lahko zmanjšale tudi urad­ne omejitve ali strah ljudi pred vračanjem v množice, ob tem in napovedani recesiji se zdi hud udarec neizbežen. »Rekreativne prireditve bodo prizadete. Zdi se, da ni nič hudega, če jih enkrat izpustiš, vendar so ti enkratni letni dogodki pomembne postavke za delovanje društev in zvez. K temu lahko prištejemo tudi Zlato lisico, Pokal Vitranc in Planico. S temi prireditvami ustvarjajo prihodke, ki jih drugače ne morejo, in tako pokrivajo stroške delovanja, šport­nih programov. Četudi bodo pozneje dovolili množične rekreativne prireditve, se ne bo mogoče izogniti upadu prijav in sponzorskih prispevkov. Predvsem zato, ker bo sponzorje gospodarski položaj prisilil h kratkoročnemu znižanju stroškov. To se ne bo zgodilo, ker ne bi želeli podpirati teh prireditev, prioritete bodo sprva pač nekje drugje. Morda bo prihodnje leto bolje,« je trženjske parametre začrtal Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus.

image
Tomaž Ambrožič pravi, da se veliko množičnih prireditev seli v virtual­ni svet. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


In kot je izpostavil že Penko, bi lahko bil denar odločilni dejavnik. »Marsikomu se letos ne bo izplačalo izvesti prireditve. Če ljubljanski maraton omejijo na 5000 udeležencev, bodo stroški malodane enaki, kot če bi bilo 20.000 tekačev, vseeno potrebujejo zapore cest, varovanje in skoraj enako število spremljevalnega osebja. Ljubljanski maraton praznuje 25 let, pustili bi praznino, če ob bogati tradiciji in zgodovini ne bi izvedli prireditve ob takšnem prazniku,« je dejal Ambrožič, ki že več let sodeluje s prireditelji in z njimi tudi išče rešitve za letošnjo prireditev.

Pravi, da se v teh časih množična rekreacija vse bolj seli v digitalni in virtualni svet. Kolesarji so vse več na pametnih trenažerjih in aplikacijah, na katerih lahko vadijo ali dirkajo z drugimi, tekači imajo tudi to možnost, lahko pa vsak zase tečejo v naravi in prek pametnih naprav svoje dosežke delijo z drugimi. To je ena od mogočih smeri v prihodnosti, s katero pa se marsikaj izgublja.
»Maratoni so družabni dogodki, s katerimi živi vse mesto. Na globalni ravni pa se bo gotovo zgodilo, da določen odstotek dogodkov, ki jih letos ne bodo izvedli, ne bodo izvedli nikoli več. Posebno takšnih, katerih izvedba je odvisna od lokalnih oblasti. Te bodo ob določene prihodke in bodo morda prisiljene odpovedati financiranje takšnih dogodkov. To bi bila velika škoda,« je dodal Ambrožič, ki pravi, da morajo iti prireditelji v korak s časom. To je sicer veljajo že pred novim koronavirusom.

»Maratoni so družabni dogodki, s katerimi živi vse mesto. Na globalni ravni pa se bo gotovo zgodilo, da določen odstotek dogodkov, ki jih letos ne bodo izvedli, ne bodo izvedli nikoli več.«
Tomaž Ambrožič


»Že pred to krizo je upadala udeležba na maratonih. Razlog je bilo veliko povečanje tekaških dogodkov po svetu. Če so za 30 odstotkov povečali število dogodkov, niso mogli pričakovati, da bodo imeli naenkrat tudi za 30 odstotkov več udeležencev. Masa ljudi, ki tečejo, še raste, vendar je razpršena. Ob 20. izvedbi ljubljanskega maratona je bilo skoraj 20.000 tekačev, lani jih je bilo okoli 13.000. Ljudje si vseskozi želijo nekaj novega. Nekdo, ki je dvakrat tekel na ljubljanskem maratonu, si je želel iti še kam drugam. To so postali tudi turistični dogodki, Slovenci so tekli v Valencii, Beogradu, tujci so prihajali k nam. Nekateri so z maratona presedlali na triatlon in se osredotočili na dogodke ironman. Uporabniki so bili zahtevni, ni šlo za klasične rekreativne dogodke, temveč turistične, udeleženci so imeli nemalokrat ob sebi družino, ob maratonu so si ogledali tudi lokalne znamenitosti. Ni bil cilj le tekmovati, temveč tudi dopustovati, šel si na destinacijo, ki je prej nisi poznal. Na ljubljanskem maratonu je bila že skoraj tretjina udeležencev tujcev, to je bil velik kapital maratona, saj je Ljubljani prinašal nove turiste,« je Ambrožič za konec spomnil na nič kaj oddaljene zlate čase sinergije med množično rekreacijo in turizmom. Se bodo vrnili?