Matej Gregorič: Zajtrk zaželen, sladke nagrade pa škodljive

Ekspresnih 5: O prehranjevanju in zdravju otrok ter o tem, kaj lahko storijo šole in starši.
Objavljeno
30. oktober 2015 15.37
View of a canteen as children have school meals in a school in Vincennes, near Paris, March 26, 2009. REUTERS/Charles Platiau (FRANCE EDUCATION FOOD DRINK) - RTXD9RX
J. Z. G., Nedelo
J. Z. G., Nedelo
Slovenija je ena redkih držav s sistemsko organizirano in tudi zakonsko urejeno šolsko prehrano. Otroci večji del dneva preživijo v šoli in tako tam pojedo tudi dobršen del obrokov, zato je kakovost šolske prehrane za njihovo zdravje še toliko pomembnejša. Toda na tem področju, pa tudi v domačem okolju, bodo potrebne spremembe, saj je med šolarji vse več debelosti, sladkorne bolezni tipa II in drugih posledic nezdravega življenjskega sloga. Kako bi lahko ob ustrezni strokovni podpori pripomogli k boljšemu zdravju zdajšnjih in bodočih generacij, so prejšnji teden organizatorji šolske prehrane in vodstva vzgojno-izobraževalnih ustanov razpravljali na nacionalnem posvetu. O tem smo se pogovarjali z mag. Matejem Gregoričem s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

1 Kakšna je torej danes prehrana otrok in kako vpliva na njihovo zdravje?

Uživajo premalo zelenjave, mleka in priporočenih mlečnih izdelkov ter rib, po drugi strani pa preveč njim ljubih sladkih pekovskih izdelkov, slanih prigrizkov, sladkanih pijač, mesnih izdelkov s homogeno strukturo, sladkih mlečnih izdelkov ... Imajo manj dnevnih obrokov, kot je priporočeno, najpogosteje opuščajo zajtrk, prehranjujejo se neredno. In to v obdobju intenzivne rasti in razvoja, ko se poleg tega ustalijo prehranjevalne navade, od katerih je odvisno zdravje v poznejših letih. Ob tem, da je le še 20 odstotkov otrok dovolj telesno aktivnih, ni čudno, da ugotavljamo hitro rast deleža čezmerno hranjenih in debelih ter na drugi strani simptome ali bolezni podhranjenosti, ki se lahko pojavi tudi pri na videz normalno prehranjenih posameznikih.

2 Z izboljšanjem sistema in kakovosti hrane, kot poudarjate, se lahko vpliva na prehranjevalne navade in s tem zdravje otrok in mladostnikov. Kako?

Nekateri dobijo v šoli tudi štiri obroke na dan, zato je pomen te prehrane res pomemben, še zlasti če otroka podpira pri zdravi izbiri živil. Urejena šolska prehrana je tako s socialnega in medicinskega vidika eden najbolj učinkovitih in racionalnih načinov korekcije sicer nezdrave prehrane otrok, pomembna pa je tudi za skladen telesni in duševni razvoj otrok, za njihovo psihofizično kondicijo, pa tudi za prehransko in zdravstveno vzgojo.

3 Na NIJZ spremljate kakovost obrokov v šoli. Kako to poteka in kakšne so najnovejše ugotovitve?

Spremljamo, kako pogosto se posamezne priporočene in odsvetovane, hranilno revne skupine živil pojavljajo v obrokih, ugotavljamo energijske in hranilne vrednosti obrokov, zanimajo nas vključenost na primer ekoloških, sezonskih in pridelkov iz lokalnega okolja, postopki priprave obrokov – način toplotne obdelave, vrste uporabljenih maščob, količina soli, morebitna uporaba ojačevalcev okusa ... – ter ustreznost oziroma kakovost surovin. Po ocenah dvema tretjinama šol uspeva načrtovati in realizirati obroke v skladu s smernicami, seveda pa nekatere šole bolje uresničujejo ene, druge pa druge vidike smernic.

4 Cilj je, da se kakovost šolske prehrane še izboljša, a svojo nalogo moramo verjetno opraviti tudi starši … in še kdo?

Otrok se prvič sreča s prehrano in družinskimi normami prav doma, zaradi posnemanja se tudi hitro uči. Otrok se že rodi z naravnimi preferencami za sladek okus, in če ga pri tem napačno podpremo, se bo navadil na privlačne okuse že zelo zgodaj. Svoj del odgovornosti morajo prevzeti tudi oglaševalci; promovirajo se zlasti intenzivni okusi – sladko, mastno, slano –, pa tudi starši, ki otroke nagrajujejo s sladkarijami in nezdravimi prigrizki, s tem pa nevede že tlakujejo pot oglaševalcem. Zelo pomemben je torej zgled staršev, saj pogosto od otrok zahtevajo nekaj več, kot so sami pripravljeni storiti za bolj zdravo prehranjevanje. Otroci tako v šoli pogosto želijo predvsem njim všečno, pogosto nezdravo hrano, kakšen odnos imajo do nje, pa se žal vidi predvsem v nemajhnih količinah zavržene šolske hrane. Seveda šole deloma upoštevajo tudi želje otrok in staršev, vendar jih morajo uskladiti s strokovnimi usmeritvami zdravih obrokov, učencem privzgajati zdrave prehranske navade, če jih že ne prinesejo od doma, izboljšati odnos do hrane …

5 Kaj pa je tisto, kar je pri prehrani otrok in mladostnikov razveseljujoče oziroma se je spremenilo na bolje?

Vse pogosteje redno zajtrkujejo, kaže zadnja raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Seveda je zajtrk še vedno obrok, ki se najpogosteje opušča, kar si razlagamo z dobro dostopnostjo do šolske malice. Je pa ta obrok vseeno pomemben, saj nas že zjutraj napolni s potrebno energijo, izboljša umske sposobnosti, poveča občutek sitosti in zmanjša možnost prenajedanja, saj ob ustrezni sestavi ugodno vpliva na krvni sladkor. Raziskava je pokazala tudi, da je manj tistih, ki prepogosto uživajo pijače z dodanim sladkorjem, a jih vsaj enkrat na dan še vedno pije približno četrtina. Te pijače lahko motijo mehanizem uravnavanja sitosti, pripomorejo k prevelikemu energijskemu vnosu in slabši prehranski vrednosti zaužite hrane, povečujejo tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, kariesa in srčno-žilnih obolenj. Prvič po letu 2010 se je zmanjšal tudi delež čezmerno hranjenih in debelih šolarjev, kar nas navdaja z zmernim optimizmom.