Kako se mesta po Evropi borijo proti vročini

Mesta se pred visokimi temperaturami ne branijo več le s klimatskimi napravami, temveč z novo urbano infrastrukturo: javnimi hladilnimi zatočišči, pitniki, pršilniki, parki, ki so odprti tudi v nočnem času, drevesi, senčenjem ulic in daljinskim hlajenjem večjih stavb. Vročina tako postaja merilo kakovosti urbanega načrtovanja. Mesta vročine ne obravnavajo več le kot neprijetnost, temveč kot javnozdravstveno tveganje. Število smrtnih žrtev zaradi nje namreč narašča. Ukrepi gredo v dveh smereh: kratkoročno omogočiti ljudem, da se med vročinskim valom umaknejo v hladnejše prostore, dolgoročno pa v preurejanje mest tako, da se manj pregrevajo. Najbolj očitna rešitev je senca, najboljša je pod drevesnimi krošnjami, ki imajo svojo mikroklimo. A v vročini trpijo tudi drevesa, opozarjajo ...