»Nikoli ne gledam samo kože, ampak splošno pojavo človeka, njegovo držo, hojo, govor, starost,« s prijetnim glasom pripoveduje Milena Lorger, ki se je pred dobrimi petdesetimi leti zapisala kozmetiki. Ni ji težko verjeti, ko v senci domače hiše, kjer živi od malega, reče, da je srečen človek, ker se ji je v življenju doslej vse tako lepo izteklo. Na poti k njej domov je na dolgo ravno ulico, po kateri smo hodili, pritiskalo razbeljeno julijsko sonce kot le malokrat to poletje. Lahko rečemo, da nismo bili v najboljši koži. V nekaj minutah je na mizi že stal vrč s hladno pijačo, iz katerega je dišalo po melisi in limoni.



Imela je svoj salon, učila je na poklicni in srednji šoli za frizerstvo in kozmetiko, zdaj predava o teoriji in praksi. Še vedno dela, kar jo veseli – v salonu in kot predavateljica na zasebni višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes. Njeni učenci delajo v najbolj znanih frizerskih in kozmetičnih salonih. Svoje podjetje je prepustila sinu Tomažu, ki je tudi njen kolega na višji šoli.

Pravite, da ima koža svoje življenje, ki ga mora kozmetičarka dobro poznati. Ali je poletje za kožo naporno? Navsezadnje je človekov največji organ.

Poletje bi bilo za kožo zelo naporno, če bi bili samo na soncu in vročini. Mehanizem uravnavanja telesne temperature je namreč zelo zapleten, to je zelo zahtevno področje fiziologije. Telo se hladi skozi kožo in s krvnim obtokom. Tretjina krvi je ves čas v obtoku v koži, tako skoznjo oddaja odvečno toploto v okolje. Kadar nam je zelo vroče, ker smo bili dolgo na vročini, se lahko tudi v globino ohladimo tako, da se zavijemo v eno ali dve hladni mokri rjuhi.

K vam v salon poleti še prihajajo zelo zagoreli ljudje?

Ne, ne. Ni več tako razširjena navada, da bi ljudje zaradi barve ležali na soncu, kakor je bilo v 70., 80. letih prejšnjega stoletja. Zdaj je zelo veliko sončnih alergij, res veliko, zmeraj več. Koža močno pordi, srbi, peče in je izrazito nabrekla. Nemogoče je, da bi se človek s takšno alergijo še nastavljal soncu, mogoče so težave z dihanjem ali anafilaktični šok. Alergija na sonce lahko povzroči tudi hude poškodbe kože v globini.

V več kot 50 letih, odkar ste v kozmetiki, ste oskrbeli na tisoče strank. Kaj se je v tem času dogajalo z njihovo kožo?

Če rečem na splošno, v kozmetičnih salonih pri strankah opažamo, da se zdaj na koži kažejo posledice nekdanjih navad. Kakor sem že omenila, so se generacije, ki so zdaj stare od 50 do 60 let in več, še izredno veliko sončile, ker je bila v tistem času zagorela polt zelo moderna. Večina se je brez zadržkov izpostavljala soncu. Takrat še nismo bili kaj dosti ozaveščeni. Koža takšne poškodbe sešteva, kopičijo se v njej, posledice se pokažejo pozneje, pri nekaterih generacijah torej danes. Že več let opažam, da želi imeti veliko žensk obraz brez gub, ki jih prinaša staranje. Zadnja leta se je zelo razširila uporaba raznih polnilcev, botoksa in drugih posegov, ki jih opravljajo lepotne klinike. . Imeli smo obdobje, ko v salonu sploh nismo mogli sproti sprejeti vseh strank, ki so ga želele odpraviti. Na splošno se mi zdi, da so danes ženske in moški vse bolj ozaveščeni – živijo bolj zdravo, pazijo na prehrano, več se ukvarjajo s športom.

Kaj pa kreme, ali so danes še podobne tistim, ki ste jih uporabljali, ko ste se začeli ukvarjati s kozmetiko?

Pripadam generaciji kozmetičark, ki smo začele samo z naravnimi izdelki, tako da to še vedno obvladam. Ko se je tehnologija razvijala, je bilo vse več sintetičnih krem, raznih voskov. Ker sem vztrajala pri naravnih izdelkih, sem med kolegicami nekaj časa veljala za zastarelo. No, zdaj mi to pride prav, ker se vračamo k naravni kozmetiki. Na višji šoli za kozmetiko in velnes, kjer predavam, smo obiskovalcem na Kneip­povem dnevu predstavili kozmetično nego po njegovih načelih, pri katerih je osnova hladno-topli učinek. Zelišča je namakal v kisu in olju. V Nemčiji ni bilo oljčnega olja, imeli pa so, recimo, gorčično in ričkovo.

Torej je maščoba tista, zaradi katere bo koža na obrazu lepo napeta? Ali ni najboljša svinjska mast?

Ne, maščoba je tista, ki preprečuje izhlapevanje vode. Vedeti morate, da je v usnjici, to je plast kože pod vrhnjico, od 70 do 80 odstotkov vode. Glede svinjske masti pa – še najbolj je podobna človeški maščobi, samo ne sme biti slana, če hočete narediti negovalno kremo. Ampak danes so na voljo tudi derivati.

Ali je sodobna ženska zelo obremenjena z videzom, bolj kot pretekle generacije?

Da, zelo, veliko preveč. V nekem obdobju so bile zahteve po mladostnem videzu že kar zakon. Stranke so mi pripovedovale, da so v službi od njih zahtevali urejen, mladosten videz, ustvarili so velik razkorak med mladimi in starimi. Zdelo se mi je, da so pritiski že dosegli raven šikaniranja. K meni so prihajale starejše ženske, ki se, recimo, niso zmogle hitro prilagoditi delu z računalnikom, medtem ko mlada generacija ni imela nobenih težav, ker je z njim pač odraščala. Prišle so k meni in mi rekle, odpravi mi gube, da bi vsaj v videzu zmanjšale razliko z mladimi. Kakšno leto sicer opažam, da je ta pritisk morda malo popustil.

Kozmetična industrija nam že dlje časa kot čudežne pomade proti staranju kože ponuja kreme in druge izdelke s kolagenom. O učinkih te beljakovine ste pisali tudi v strokovnih člankih. Ukvarjali ste se z vprašanjem, kako kolagen iz krem prehaja v kožo. Je res tako preprosto, kot vidimo v reklamah?

Pomembno je vedeti, da koža kolagena iz kreme ne more sprejeti oziroma vsrkati prav globoko, ker je njegova molekula precej velika, zato deluje bolj na površini. Kolagen je osnovno vezivno tkivo in ključna beljakovina v telesu. Koži omogoča, da se obnavlja, da ostaja prožna. S staranjem se razgrajuje, njegova kakovost se spreminja, slabša, zato postane koža bolj ohlapna in pojavijo se gube. Takšni procesi se v telesu začnejo že okoli 35. leta, pri nekaterih prej, pri drugih pozneje.

Poleti imamo več časa zase, lahko si pripravimo kakšno domačo oblogo za lepo kožo. Kaj nam predlagate?

Na Kneippovih dnevih smo s študentkami kozmetike pripravile masko iz lanenega semena, to so včasih veliko uporabljali v domači kozmetiki. Ko laneno seme skuhate, nastane želatina, ki vsebuje vitamine, maščobe, vse te gama-linolne maščobne kisline, ki med drugim delujejo proti vnetju kože, in tudi hialuron. Hialuronska kislina, ki je sestavina našega telesa, zelo učinkovito zadržuje vodo, zato zagotavlja prožnost kože in tkiva nasploh. Mešanico s kuhanim lanenim semenom in dodano glino smo kot oblogo nanesle na obraz, potem smo kožo masirale, jo grele in hladile z zavojčki ledu. S spremembo temperature živčnega sistema spodbudite k delovanju vse mogoče encime. To dobro vpliva na imunski sistem, predvsem na obrambno sposobnost kože. Če je imunski sistem dober, ste zdravi, vse telo deluje dobro, tudi koža. Zanjo je pomembno tudi, da ponoči spimo v temnem prostoru, ker se takrat tvori hormon melatonin, hkrati z njim pa kolagen.

Pri masaži dekolteja sem večkrat otipala zatrdlino ali pa sem opazila kakšen nenavaden pojav na koži.

V povezavi s kozmetiko ste delali in dosegli vse, kar je mogoče. Gotovo ste si že kot deklica želeli, da bi bili kozmetičarka?

Kje pa, saj sploh nisem vedela, kaj je to. Najprej sem končala srednjo ekonomsko šolo, potem pa še višjo poslovno šolo. Prvo službo sem dobila v podjetju za uvoz in izvoz Gosad, kjer so se ukvarjali z odkupom zdravilnih zelišč. Pripravljala sem zelo kakovostne vzorce zdravilnih zelišč, ki smo jih pošiljali kupcem, in dokumentacijo zanje. Tam je bilo v službi tudi več žena znanih politikov, gospe, in vse so hodile na nego k zelo znanima kozmetičarkama Sonji Čik in Zdenki Žebre. Bila sem najmlajša v podjetju, vsi so me imeli radi. Gospe so menile, da moram tudi jaz h kozmetičarki – in sem šla v salon Čik. Ker so ravno v tistem času iskali pomočnico, sem po zanimivem naključju ob popoldnevih po službi začela delati pri njih. Tako sem prišla v kozmetiko in je nisem več zapustila. Naredila sem še vajeniško šolo za kozmetiko in na Dunaju biološko šolo za kozmetiko. Pozneje, ko sem že bila učiteljica na srednji šoli, sem ob delu diplomirala iz kemije in biologije.

Ali v kozmetične salone še vedno prihajajo pretežno ženske?

Da, okoli 80 odstotkov je še vedno žensk. Govorim o odraslih osebah. Med mladostniki pa je tudi veliko fantov. Zadnje mesece opažam, da prihaja vse več moških. To so v glavnem ljudje, ki so na odgovornih, izpostavljenih položajih, želijo biti urejeni. Poleg tega jim stres povzroča težave na koži. Na splošno sicer lahko rečemo, da je moška koža manj občutljiva kot ženska, a tudi pri njih naletimo na hude probleme. Poleg stresa so pri moških, ki pridejo po pomoč k nam, pogosto vzrok težav imunske bolezni. Vse sodobne stiske se pokažejo tudi na koži, pri moških in pri ženskah.

Kakšna so pričakovanja deklet, ki se vpišejo na srednješolski program kozmetike ali višješolski študij, kjer predavate tudi sami?

Iz svoje dolgoletne pedagoške prakse lahko rečem, da si veliko dijakinj in študentk kozmetiko predstavlja zelo drugače, kot je v resnici, predvsem kot urejanje, ličenje obraza. Zelo napačne so predstave, da je to lahek poklic, v katerem ni treba veliko delati. V prvem letniku so potem nekatere kar razočarane, ker pri praktičnem delu vidijo, da so se motile. Delo v salonu je res težaško. Je zelo lepo, če vas veseli delo z ljudmi, in tudi ustvarjalno, ker morate za vsako stranko posebej izbrati pravilno nego glede na trenutno stanje njene kože. Ni mogoče delati šablonsko – recimo, to je za mastno in to za suho ali občutljivo kožo, potem pa pri vseh z določenim tipom delaš enako. Prava kozmetika je, da dobro diagnosticiraš kožo in potem izbereš pravi postopek nege zanjo. To pa je težko. Imeti moraš kar veliko znanja o fiziologiji kože, seveda tudi o kozmetologiji in kozmetičnih izdelkih. Zelo so se razširile različne električne naprave, ki jih je treba znati uporabljati v povezati s klasičnimi postopki. O njihovem delovanju se je treba res dobro podučiti, da ne bi poškodovali obraza. To se lahko zgodi, če ne delamo pravilno.

Značilno za vaš poklic je, da vseskozi delate v prisilni drži, ko se tudi uro in več neprekinjeno sklanjate nad obraz. Ali velja pri vašem delu cehovska omejitev, koliko strank sprejmete na nego?

Delo kozmetičarke je zahtevno umsko in fizično. Res, ves čas smo v prisilni drži, ko, na primer, dvajset minut ali več masiramo obraz, ko čistimo kožo, nenehno sta obremenjena vratni in ramenski del hrbtenice. Veliko kozmetičark ima v poznejših letih težave. Pri čiščenju trpijo tudi oči, saj mora biti to delo zelo natančno, potrebujemo tudi močno svetlobo. Na ravni sekcije kozmetikov smo pripravili normativne za uspešnost oziroma za nagrajevanje naših pomočnic in pomočnikov. Na delovni dan naj bi sprejeli nekako pet strank, jim svetovali, kako naj se negujejo doma, saj vedo, kaj potrebujejo, in prodali tudi nekaj kozmetičnih izdelkov. Svoje študentke učim, da je treba strankam svetovati. Vedno namreč poudarjam, da moramo kozmetično nego in kozmetiko razumeti kot del osebne higiene, zato samo občasni obiski salona ne zadoščajo, ampak se je treba negovati tudi doma.

Vas stranke in znanci velikokrat kličejo za nasvet o koži?

Velikokrat, včasih tudi ponoči. Zdaj ni nič več nenavadno, da gre ženska na lepotno operacijo – ali moški. Marsikatera pa ni pripravljena, da se lahko takoj po posegu pojavijo hude bolečine, prestrašijo se, da ni šlo kaj narobe. Ampak namesto kirurga včasih raje pokličejo mene. Drugače pa kozmetičarke večkrat tudi same opozorimo stranko, naj se posvetuje z zdravnikom. Nekateri sprva le estetski problemi se sčasoma lahko razvijejo v patološko stanje. S kozmetiko lahko marsikaj preprečimo, če delamo pravilno in skrbno. In tega učim svoje študentke. To je res odgovorno delo. V vseh teh letih, ko sem poleg poučevanja vseskozi delala v svojem salonu, sem pri masaži dekolteja večkrat otipala zatrdlino ali pa sem opazila kakšen nenavaden pojav na koži. Zdravniki so potem mojim strankam rekli, da jim je kozmetičarka rešila življenje. Ko v salonu izvajam masažo, se povsem osredotočim na stranko, zdi se mi, kot da se prek svojih rok prav zlijem z njo. Verjamem v ravnovesje energij, v njihov pretok, ki ga spodbujam med masažo.

Kaj vse mora vedeti kozmetičarka, če se hoče na svojem področju uveljaviti kot strokovnjakinja, ki je vredna zaupanja? Navsezadnje je koža, s katero se ukvarjate, človekov največji organ.

Zelo dobro mora poznati fiziologijo, življenje kože, kako deluje. To je zelo občutljiv organ, opravlja tudi naloge čutila za dotik, mraz in toploto ter za bolečino – na kvadratnem centimetru imamo, na primer, kar 50 mehanoreceptorjev. Poleg tega so na površini še živčni končiči, zato prek kože delujemo na celoten živčni sistem. Z masažo lahko človeka pomirimo ali razdražimo. Vrhnji sloj kože, vrhnjica, ki je debela le 0,3 do 0,5 milimetra, opravlja izredno veliko funkcij. V njej poteka sprememba iz žive celice v popolnoma mrtvo: na prehodu med vrhnjico in usnjico celice še živijo, v vrhnjici odmirajo. Tanek sloj vrhnjice varuje spodnje plasti naše kože, vse naše telo. Vsi postopki proti staranju kože, bolj znani kot tako imenovani antiageing programi, s katerim se danes veliko ukvarjamo, so usmerjeni na ta predel, na vrhnjico. Pretežno s tem slojem se ukvarjamo v kozmetičnih salonih, malo naših postopkov seže globlje. S pravilno nego in postopki lahko postopke odmiranja celic, staranja kože upočasnimo. Ker imam veliko prakse, že iz dotika zelo hitro izvem, kako se človek počuti.

Koliko časa potrebujete, da ocenite, kaj se dogaja s kožo, kakšno nego bo potrebovala stranka, ki na novo pride k vam?

Glede na svojo dolgoletno rutino zelo hitro, zato moram kar paziti, da nisem prehitra, da česa ne spregledam. Vedno si dobro ogledam vrhnjico, v kakšnem stanju je. Zelo pomembna je debelila zgornje plasti kože, tudi njena barva, gladkost – vse to že pove, koliko v njej še potekajo značilni življenjski procesi. Preverim tudi širino izvodil lojnic, tudi to je zelo pomembno, potem pa še občutljivost kože. Naredimo test, dermografijo, preverimo, ali se vidijo kapilare in kakšna je poraščenost. Seveda, hitro ugotovim, kakšno je stanje mišičevja, ker so na obrazu kožne mišice, razen žvekalk, ki sta razpeti med spodnjo in zgornjo čeljustnico. Pri našem delu je posebej pomembno vedenje, da se stik mišice s kožo z leti spreminja, saj se v poznejši dobi zaradi gravitacije tudi mišice povesijo. To se, na primer, dobro opazi na spodnji očesni veki, ki se zato tudi povesi. Vzrok za gube okoli oči je marsikdaj prav povešena mišica. Vedno preverim, koliko je gub okoli uhlja, ker po njih sklepam, kakšna je kakovost kolagena v koži. Imamo namreč več stopenj te beljakovine. Z leti se kakovost slabša, in to se pokaže z gubami. To pa je mogoče z nego nekoliko izboljšati.

Koliko je mogoče z nego, s preparati in napravami, ki jih uporabljate, ustaviti naravo, upočasniti staranje kože?

Nikoli ne gledam samo kože, ampak celotno pojavo človeka, njegovo držo, hojo, govor, starost ... če vse to deluje, bi rekla, da je mogoče s kozmetično nego videzu odvzeti ali prikriti kakšnih deset let. Svoje študente vedno učim, da je treba hkrati z obrazom poskrbeti tudi za vrat in dekolte. Pravilna kozmetična nega je vedno individualna. Moja najstarejša stranka je stara 103 leta, še vedno redno hodi k meni, takšnih, ki so stare od 90 do 99, pa je kar veliko. To so moje redne stranke, ki so zdaj že v domovih za ostarele. Najmlajša pa je štirinajstletna deklica, ki prihaja zaradi nečiste kože. Drugače pa pubertetnice želijo depilacijo, to je danes sploh v modi.

Vseskozi, več kot 50 let, ste imeli svoj kozmetični salon. Tudi mi smo vas našli v njem. Še vedno delate?

Da, seveda. Pred nekaj leti sem ga prepustila sinu Tomažu, ki je dobesedno odraščal v njem. Moških v tem poklicu ni veliko, a naše stranke so ga sprejele. Srečna sem, da lahko še naprej delam pri njem. Zdaj imam vlogo prokuratorja. Ne predstavljam si, da bi izstopila iz kozmetike. Tudi sin predava na višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes. Skupaj sva napisala učbenik o uporabi in delovanju sodobnih električnih naprav pri negi obraza in telesa, saj jih je v salonih vse več.