Mislice v prekmurskem narečju

Murska Sobota – Vesna Radovanovič, pravljičarka in knjižničarka v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK), je Prekmurce in tudi vse tiste, ki se v časih globalizacije življenja na vseh področjih prizadevajo za ohranitev prekmurskega narečja, razveselila s prevodoma iz knjižne slovenščine desetih pravljic domačega pisatelja Ferija Lainščka, zbranih v knjigi Mislice.

Knjižnemu prevodu je Radovanovičeva dodala še dva tri ure trajajoča ploščka, na katerih ob zvočni podlagi prekmurske glasbe (etno skupina Marko banda in cimbalist Andi Sobočan) sama pripoveduje v prekmurščino prevedene mislice. Knjižna in zvočna izdaja v prekmursko narečje prevedenih Lainščkovih pesmi sodi v okvir priprav na praznovanje 300. obletnice izdaje prve knjige v prekmurskem knjižnem jeziku. Leta 1715 je bila natisnjena knjiga evangeličanskega duhovnika Franca Temlina z naslovom Mali katechizmus. Temlinu so sledili še drugi prekmurski avtorji z izdajo knjig v prekmurskem knjižnem jeziku in s tem prispevali k bogatitvi prekmurske književnosti. Knjige, napisane v prekmurskem knjižnem jeziku, so takrat spodbudile izhajanje periodičnega tiska v domačem narečju. »Pobudnik za konkretno praznovanje tako pomembnega jubileja je Društvo za humanitarna vprašanja Argo. Društvo je, skupaj s podjetjem Digitalni tisk, tudi izdalo in založilo moj prevod Lainščkovih mislic. Pomembnost projekta je po strokovni plati vsestransko podprl Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenem raziskovalnem centru SAZU. Tudi v domačem lokalnem okolju je projekt doživel veliko moralne podpore. Kljub temu smo s težavo zbrali denar za njegovo financiranje, čeprav je kazalo, da – glede na obljubljeno finančno pomoč donatorjev – s tem ne bomo imeli težav. Vsi, ki smo sodelovali pri uresničitvi projekta, smo se odpovedali vsem avtorskim plačilom, saj želimo, da bi narečne pravljice dosegle kar največ bralcev in poslušalcev. Tudi prekmurske izseljence in zdomce, kar je še posebej pomembno za ohranitev prekmurskega narečja in tudi pripadnosti domači pokrajini,« je povedala Radovanovičeva.

Radovanovičeva, ki tudi sama piše pravljice za najmlajše (izšle so v osmih slikanicah), se prevajanja Lainščkovih pravljic iz knjižnega jezika v prekmursko narečje ni lotila naključno. Že leta 2002, torej dve leti po izidu Mislic (istega leta so prejele nagrado za mladinsko literaturo večernica), je devet od skupno desetih pravljic glasovno v knjižnem jeziku posnela v studio mariborskega radia. »Že takrat sem začutila, da bi pravljice izvenele bolj doživeto in domače, če bi bile prevedene v prekmursko narečje. O tem sem se prepričala tudi ob branju mislic, ki so jih v porabsko narečje prevedli avtor Marjana Sukič in Milan Vincetič. Prevajanja mislic v prekmursko narečje sem se lotila pred štirimi leti, ko sem se pridružila pravljičarkam iz drugih knjižnic, ki poslušalcem po slovenskih krajih pripovedujejo pravljice za odrasle. Prekmurci in poslušalci v drugih krajih so bili navdušeni nad mojimi pripovedmi v prekmurskem jeziku. Pravljice, ki sem jih za nastope nekoliko skrajšala in priredila, sem zato v celoti prevedla, za kar sem porabila leto dni,« je še povedala Radovanovičeva.