Moj fant je dobrovoljček

Sem študentka, imam nekaj malega žepnine, v glavnem pa se preživljam sama. Ko sem srečala fanta, s katerim sva trenutno še zmeraj par, sem bila prepričana, da boljšega ne bi mogla najti. Bil je dobrovoljček, družaben, sprav­ljal me je v smeh in dobro voljo, všeč je bil tudi prijateljicam in staršem.

Na začetku novega študijskega leta pa se je zapletlo: njegova mama me je prosila, ali se lahko preseli k meni. Dejala je, da ga je stanodajalec postavil na cesto, ker ni redno plačeval stanarine. Zdelo se mi je nenavadno, zakaj me prosi ona in ne fant, a sem pomisleke odgnala.

Pozvonil je pri mojih vratih, kakor da se je selitve spomnil sam. Že po dobrem tednu sem ugotovila, da svojega fanta sploh ne poznam. Še zmeraj je bil cukrček, po drugi strani pa je mojo garsonjero spremenil v razmetan hlev. Ugotovila sem, da ne drži besede, domov je prihajal ob nemogočih urah, četudi je bil na vrsti za kuhanje večerje. Redno je pozabljal ključe, me budil sredi noči, da sem mu odpirala.

S prijatelji je reševal svet, ure in ure debatiral s somišljeniki, niti pomislil ni, da ga čakam doma in da bi ga tudi sama rada imela zase. Začela sem se spraševati, kako je zame našel čas prej. Sem bila takrat preveč zaljubljena in nezahtevna?! Seks je še zmeraj super, a kljub temu postajam zelo nezadovoljna. Njegova mama me kliče in prosi, naj malo potrpim. Pravi, da je še zelo otročji, da se bo ob meni zresnil. Po eni strani ga imam zelo rada in me boli že misel, da bi se razšla, po drugi bi ga najraje postavila pred vrata! Jelena





Ob branju vašega pisma bi rekla, da s fantom sicer seksate, kar je luštno, v odnosu ste pa z njegovo mamo. Z njo se dogovarjate o vseh stvareh, ki niso povezane s posteljo. Ona skrbi za finančne zadeve svojega sina, kliče vas, kadar vam pozabi povedati, da ga nekaj časa ne bo na spregled, tolaži vas, kadar vam njen sin dvigne pokrovko. Tik pred izpiti vas bodri namesto fanta ... Če bi bila na vašem mestu, bi me takšen družinski odnos zelo motil. Stvari bi zelo odločno razčistila in jih postavila na svoje mesto.

Škoda, da se dotična mami toliko ukvarja s sinom. Če bi bila pametna, ne bi niti trznila z očesom, ko bi ga stanodajalec zaradi neplačevanja stanarine postavil pred vrata. Naj se znajde, kakor ve in zna! Verjamem, da sta imela s fantom, dokler sta se videvala zgolj sem in tja, krasno razmerje. Kako tudi ne?

Včasih ste ga morali malo počakati, a ste se tolažili z družbo prijateljic, v srcu pa ste ga opravičevali, da takšen pač je. Cenili ste, da vam ob njem ni nikoli dolgčas, saj je bil poln domislic. Ni bil odvisen od računalnika, telefona. V domačem kraju so ga poznali zlasti otroci, saj jim je decembra nosil darila kot eden od dobrih mož, poleti pa se je rad oblekel v klovna in nastopal na njihovih rojstnih dnevih.

Zdelo se vam je fantastično, da mu je mar za takšne stvari, ki ne prinašajo ne časti ne denarja. Prepričani ste bili, da bo nekoč prerasel otroška leta in mu vsaj pred vami ne bo treba igrati klovna. Ko je prvič prikolovratil domov ob treh zjutraj namesto ob sedmih zvečer, kakor je obljubil, in vas je, namesto opravičila, spravil v smeh s posnemanjem znanih osebnosti, ste se mu smejali in se zabavali. Ko se je zgodba ponovila desetič, dvajsetič, je vrag vzel šalo. Ko bi se vsaj želel pogovoriti ali ko bi vam vsaj na razumen način pojasnil, zakaj to počne. Obnašal se je kot žrtev vaših staromodnih stališč in pričakovanj.

Lahko si predstavljam, da ste preostanek noči prebedeli, čeravno je zraven spal kot angelček, prepričan, da vas ima v mezincu, tako kot mamo. Da se ni motil, ste mu, ko se je prebudil, potrdili tudi sami. Dokler je seks poravnaval vse račune, se mu res ni bilo treba bati vaše jeze.

Naredili ste veliko napako, ko ste se za pomoč pri urejanju odnosov obrnili na njegovo mamo. Če vam je fant zrasel čez glavo, bi ga morali postaviti pred vrata, mama gor ali dol. Njen sin bi pri dobrih petindvajsetih lahko sam nosil posledice svojih dejanj.
Razumem sicer, da imate gospo za veliko avtoriteto, verjetno to tudi je, vsaj na strokovnem področju, ki ga dobro obvladuje.

V vajino ljubezensko razmerje pa se nima čisto nobene pravice vtikati. Da vam je dejala, da ne smete biti tako strogi in zadrgnjeni, je pričakovano. Zelo žalostno: ukor je dala vam, ne njemu. Od skrbne, zaščitniške mame česa drugega ni bilo pričakovati.Verjamem, da ste bili razočarani in prizadeti. Končno odločitev, kaj v razmerju, ki vas je dušilo, storiti, ste zaradi študijskih obveznosti prelagali na jutri. Za povrhu vam je bilo nerodno pred starši, ki ga imajo zelo radi, in pred prijateljicami. O fantu gre namreč glas, da ima tista, ki jo hoče, veliko srečo.

Verjetno boste v življenju srečali še veliko moških. Nekateri bodo odlični sogovorniki, drugi posredovalci znanja, tretji zabavljači. Glede na izkušnje boste dobro vedeli, s kom bi bilo partnersko življenje mogoče in s kom že vnaprej obsojeno na propad. Ne toliko zaradi njih, bolj zaradi vas, saj želite imeti ob sebi človeka, na katerega se lahko vsak trenutek brezpogojno zanesete.
Ljudje smo si različni. V partnerski zvezi smo nekateri bolj zahtevni, drugi manj. Se pa strinjam z vami: tudi takšna dekleta bi se našla, ki bi jim bil fant, zaradi katerega ste se obrnili name, pisan na kožo.

Sebe boste težko spreminjali, poiskati si morate moškega, ki ga boste lahko ljubili s srcem in dušo. Ali bo všeč tudi prijateljicam in staršem, sploh ni pomembno. To, da se lahko nanj zanesete, da vam je v oporo, je za vas ključnega pomena. Če se vam bo pri naslednjem zdelo, da teh lastnosti nima, razdrite zvezo takoj, ko bo mogoče.

Zakaj bi se po nepotrebnem mučili in še enkrat doživljali kalvarijo? Dokler ste še mladi, dokler lahko izbirate, dokler so vsi izzivi tega sveta na dosegu vaših rok, toliko časa se ne dajte ujeti v zanke, v katerih bo šlo samo za seks, kakovostno partnerstvo pa bo deveta briga!