Na Obali pripravljeni na ebolo

»V Kopru smo že imeli preplah zaradi ebole. Izkazalo se je, da je bil lažen,« nam je povedala Ljubica Kolander Bizjak, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Koper, ki je odgovorna za intervencijo, kadar v pristanišču odkrijejo kakšen primer ali posumijo, da je kdo okužen z ebolo.

V Kopru »osumljeni« ni bil mornar, kot bi kdo morda pričakoval, temveč begunec, ki je prihajal iz ene od držav zahodne Afrike, kjer je ebola zelo razširjena. Pokazalo se je, da preplah iz vsaj dveh vzrokov ni potreben: najprej zato, ker ni kazal prav nobenega znaka okužbe, in tudi zato, ker je od doma odšel že pred toliko časa, da je že zdavnaj presegel teoretični maksimum inkubacijske dobe, ki traja tri tedne. Sicer pa so po besedah Kolander Bizjakove v koprskem zdravstvenem domu primerno opremljeni, da bi lahko poskrbeli za morebitne okužene.

Opremili so se sami, še preden so prejšnjo sredo z Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje (NIJZ) dobili natančna navodila in protokol ravnanja v sumljivih primerih. »Če bi nas z Nacionalnega inštituta za javno zdravje obvestili, da imajo na eni od ladij v pristanišču sumljivega bolnika, bi ga s primerno opremo obiskali, pregledali, se pozanimali, kako je z drugimi sodelavci, s katerimi je bil v stikih, o tem obvestili infekcijsko kliniko in ga tja tudi prepeljali s posebej pripravljenim reševalnim vozilom,« je povedala strokovna direktorica Zdravstvenega doma Koper. Dejala je še, da med okuženimi z eksotičnimi infekcijskimi boleznimi, ki jih obravnavajo v koprskem zdravstvenem domu, ne prevladujejo mornarji ali tuji turisti, temveč jih s temi boleznimi običajno obiščejo Slovenci, ki potujejo po svetu. Največkrat je v svoji ambulanti naletela na primere zajedavcev in na malarijo.

Koprski epidemiolog Boris Kopilovič iz tamkajšnje enote NIJZ trdi, da je nevarnost prenosa okužbe po mornarjih, ki priplujejo v Koper, bistveno manjša kot po letalskih potnikih. Ti pripotujejo v 24 urah, medtem ko v Koper ni direktne ladijske linije, po kateri bi ladja iz zahodne Afrike priplula v 12 dneh. Vse ladje, ki iz zahodne Afrike pridejo k nam, se ustavljajo še v številnih drugih pristaniščih in potrebujejo več kot tri tedne časa. Dvomov o tem, ali imajo bolnika ali ne, vsaj po klinični sliki torej pred koprskim pristaniščem ne bi bilo.

Z ladje ne smejo na kopno

Poseben protokol pa morajo upoštevati slovenski ladjarji, katerih ladje potujejo na ogrožena območja. Kot je pojasnil Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe Portorož, so vsi ladjarji dobili zelo natančna in stroga navodila tako Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi kluba zavarovateljev in drugih. Prvo navodilo je, da se člani posadk v državah z razširjeno ebolo ne smejo spustiti z ladij na kopno. Drugo se nanaša na način sprejemanja predstavnikov lokalnih oblasti: oblečeni morajo biti v posebno opremo in z njimi ne smejo imeti tveganih stikov. Tretji sklop ukrepov zadeva izolacijo in pomoč kateremu od članov posadke, če se ta vendarle okuži. Možnosti za to so res zelo majhne, je prepričan Egon Bandelj. Tudi zato, ker bi bili stroški take avanture (okužbe člana posadke) lahko precej visoki. Če bi za ladjo razglasili karanteno, bi to prineslo ladjarju vsaj nekaj sto tisoč dolarjev izgube pri prihodkih. To pa so že zneski, zaradi katerih je previdnost v poslovnem svetu razumljiva.

Po besedah Primoža Bajca z Uprave RS za pomorstvo se mora vsaka ladja, ki pripluje v Koper, napovedati 72 ur pred prihodom in navesti vsa pristanišča, v katerih je bila pred tem. Poleg tega mora kapitan upravi za pomorstvo posredovati natančno poročilo o zdravstvenem stanju posadke. Če bi imeli bolnika ali bi sumili, da je kdo okužen, bi o tem najprej obvestili dežurne epidemiologe NIJZ v Kopru, ti pa bi se vključili v podrobnejšo preiskavo primera. Bajec je tudi potrdil, da pripluje iz zahodne Afrike v Koper zelo malo ladij in nobena od teh ni na neposredni liniji. Zelo velika verjetnost je, da bi morebitnega bolnika že prej opazili v katerem drugem pristanišču. Potniške ladje, ki priplujejo v Koper, pa se zadržujejo predvsem v Sredozemlju.

Karantena je skrajna možnost

Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, je poudaril, da če bi se srečali z bolnikom, ne bi delali ničesar brez posvetovanja z NIZJ. Skrajna možnost je tudi predlog za odredbo karantene za ladjo ali pa za napotitev ladje v drugo pristanišče, če bi ugotovili, da večjemu številu hkrati obolelih v Sloveniji ne bi bili kos. Zelo pomembno je, meni Krek, prebivalce natančno poučiti o načinih prenosa okužbe (torej predvsem z dotiki, s prenosom telesnih tekočin, s poljubljanjem, spolnostjo ...), pri čemer še ni potrjena ali ovržena teorija o aerogeni okužbi (po zraku). Prav tako bi morali poznati znake bolezni, saj je uspeh zdravljenja lahko odvisen od hitrosti ukrepanja. Izbruh je nenaden in zelo intenziven: visoka vročina, mrzlica, bolečine v sklepih in mišicah, bruhanje in driska, bolečine v ledvenem predelu ter grozljive krvavitve, celo iz očesne veznice, s krvavim bruhanjem in drisko. Po nekaterih informacijah okuženi, ki ne kaže znakov bolezni, še ni prenašalec virusov, je pa to še dalj časa ozdraveli, torej bivši bolnik, pojasnjuje Krek. Tistim, ki prihajajo z okuženih območij, zato svetujejo, naj ostanejo v karanteni vsaj toliko časa, dokler ni njihova okužba laboratorijsko ovržena.

Milan Krek pravi, da so na pojav ebole v Kopru pripravljeni, da bi se lahko hitro in učinkovito odzvali ter da postopki niso preveč zapleteni. Sam pa meni, da ni veliko možnosti, da bi se virus razširil v Slovenijo. »Tako kot vse velike in pandemične bolezni bi tudi ebolo lahko zares odpravili le na dva načina: tako, da bi jo zatrli pri viru okužbe, torej v državah, kjer se je virus razvil, ali pa s cepivom, ki pa ga bo treba šele odkriti,« je dejal Krek.