Naj funkcionar odstopi, če vozi pijan?

Nedelovih sedem odgovarja na vprašanje, kaj bi moral narediti funkcionar, ki so ga ujeli v prekršku.
Objavljeno
22. februar 2016 10.02
Nedelo
Nedelo

Jure Apih, publicist

Če sodi med tiste, ki ljubijo moč, verjamejo, da so na svoj položaj poklicani, in imajo tudi sicer vedno prav, seveda ne. Odkril bo zaroto, obtoževal, organiziral proteste in se pritoževal do ustavnega sodišča ali vsaj do zastaranja. Če pa je eden tistih, ki služijo in ne »komisarijo« svojemu ljudstvu, razumejo etiko za svojo osebno moralo in ne le predvolilno parolo, se bo tiho in ponižno umaknil.

N'toko, glasbenik in kolumnist

Morda bi bilo bolj smiselno obrniti vprašanje, ker se včasih zdi, da vodstveni položaji ne obstajajo zato, da bi funkcionarji z njih v družbo vnašali red in pravila, ampak zato, da lahko najbolj povzpetni posamezniki sebe dvignejo nad zakone. Ta vzorec vidimo povsod: varčevalni minister sebi izplačuje objestne dodatke, moralistični premier na vsakem koraku krati človekove pravice in župan, ki občanom obljublja zaščito pred tujci, nazadnje sam ogroža življenja. Pijanske vožnje lokalnih politikov so le najbolj vidna karikatura tega, kar se vsak dan dogaja na precej višji ravni. Ne, ne bi smeli biti zadovoljni z odstopi funkcionarjev šele potem, ko napihajo. Če ne mislimo že od začetka brzdati njihove avtoritete in moči, se bomo vedno znova čudili, da prav zakonodajalci kršijo zakone.

Nataša Pirc Musar, Inštitut Info hiša

V Sloveniji bi še raje videla raven politične kulture, pri kateri bi funkcionarji odstopili, ko se pri njih pokaže pomanjkanje trezne presoje pri opravljanju funkcije. Prevzemanje odgovornosti za napake in zgrešene odločitve ni ravno v navadi večnih ministrov in drugih politikov. Če funkcionar ni trezen na cesti, pa tudi to gotovo vzbudi dovolj dvoma o njegovi siceršnji sposobnosti odločanja, kar bi morali presojati volivci na volitvah. A čisto iskreno, opraviti kakšno delo v javno korist bi se mi zdelo dovolj vzgojno, če se funkcionarju to pripeti le enkrat in ni povzročil hujših posledic. Pri povratniku pa bi zagotovo zagovarjala odstop.

Dragan Petrovec, kriminolog

Če bi v naši državi veljala splošna kultura za vse primere, bi bil odgovor preprost. Ker pa je pri nas strpnost do kršiteljev različna in marsikomu zlahka odpuščamo, smo lahko z odgovorom blizu dvojne morale. Če so primeroma med župani, poslanci in podobnimi funkcionarji ljudje s pravnomočnimi obsodbami zaradi kaznivih dejanj, pa jih del javnosti brezpogojno podpira, potem je pravičništvo v omenjenem primeru, ki je sicer zgolj prekršek, hinavščina. Ko pa se bomo začeli zavedati, da je za vse nas pomembno, kako se obnašajo ti, ki jim zaupamo javni položaj, bodo tudi odločitve o njihovih grehih enostavnejše.

Dušan Jovanović, režiser

Našim politikom ni lahko. Imajo zelo stresno življenje. Na vsakem koraku morajo paziti, da ga kaj ne polomijo. Zato jim zavore včasih popustijo. Napijejo se od hudega, ne iz hudobije. Okej, ta kranjski župan je res vozil avto, ko je bil v rožicah, ampak navsezadnje smo vsi samo ljudje. Ni človek, ki se ga enkrat ne nažre! A, glejte, on je bil v opitem stanju prav nežen, nežen človek. Ni bil surov ali nasilen! Policiste je ljubkovalno ogovarjal – mucki moji, je rekel, mucki moji! A je to kaj žaljivega? A se gre za to sedet? Ko meni žena reče mucek moj, sem v devetih nebesih. Ji grem rožice kupit. Je pa res, da jaz nisem župan in da moja žena ni policajka. Če bi bila policajka, bi me, kakor jo poznam, za bohlonaj dala na hladno in zašpecala sodnikom. Pa je moja žena, ne organ pregona!

Svetlana Slapšak, redna profesorica

Spomnim se ministra, ki je odstopil zaradi vožnje v vinjenem stanju. Skoraj neverjetno zveni – imeli smo vlade in imeli smo ministre, ki so si to zaslužili. Če pa imamo župane, ki so pravnomočno obsojeni in še vedno na funkciji, ali župane glavnih mest, ki so v desetinah sodnih procesov in so kljub vsemu prepričani, da se jim ne bo zgodilo nič, in končno, če imamo premiera, ki dokazuje, da je etika gumijasta rokavica, smo si sami krivi. Zato naprej v lov na kadilce! To ne bo ogrozilo tobačnih multinacionalk, bo pa sejalo strah. In zakaj se sploh sprašujemo o tem, ali naj pijani župan odstopi ...

Karel Gržan, duhovnik

Ko opazujem, kako obstoječa politika ureja situacijo na našem modrem planetu, ne vidim veliko treznosti – vse nekam zanaša. Funkcionarji, ki so nas pripeljali tako daleč: ali niso trezni, ali so popolnoma nesposobni, ali pa strežejo interesom »imperija denarja«. Kar naprej nas rešujejo, mi pa se vedno bolj utapljamo. Ja, popolnoma se strinjam: skrajni čas je, da odstopi – ne posamezni politik, pač pa model skrbi za javni blagor, kar naj bi politika bila. (Ta zdaj skrbi za blagor posameznikov, glavnina na tem svetu pa životari ali hira.) Nekdaj so sprejemali družbene odločitve modreci, danes pa … Tertulijan (160–225) je še vedel: »Preizkušeni ljudje predsedujejo našim zborovanjem. Z dokazi svojega življenja so si zaslužili to čast.«