Najbolj vroča blondinka vseh časov
Avstralska filmska zvezdnica Margot Robbie bo 2. julija dopolnila trideset let.
Odpri galerijo
Pri šestnajstih je opravljala tri službe hkrati: čistila je hiše, stregla hrano v Subwayu in delala kot natakarica v bližnjem lokalu. FOTO: Lucas Jackson/Reuters
Po lanski premieri filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu je režiser Quentin Tarantino prejel nemalo kritik. Ena izmed njih je bilo vprašanje novinarke New York Timesa, zakaj je tako genialni igralki, kot je Margot Robbie, odmeril bistveno premalo časa na platnu in še bolj skoparil z njenimi dialogi. QT jo je odpravil z besedami: »Zavračam vašo hipotezo.«
Novinarkin pomislek je bil upravičen – prav tako kot režiserjeva replika. Sharon Tate, žena slavnega režiserja Romana Polanskega, ki jo je upodobila Robbiejeva, je eden ključnih likov za razplet zgodbe, kljub temu se večino časa brezciljno druži s prijatelji in obiskuje zabave. Med zlaganjem oblačil v kovček pleše na pesem Good Thing in si v kinu ogleda svojo vlogo v komediji The Wrecking Crew. Slednji prizor je še posebno močan: ko skozi ogromna in ravno prav zatemnjena očala, da je še mogoče videti njene oči, nagajivo pogleduje sem in tja po dvorani, da bi ujela reakcije drugih gledalcev, in oponaša svoje kungfu gibe s platna, ki se jih je naučila pri Bruceu Leeju, rahlo umazana stopala (Tarantinova obsesija) pa nasloni na sedež pred seboj, s telesno govorico nadomesti tisoč besed.
Z mamo samohranilko, dvema bratoma in sestro je odraščala na kmetiji v bližini avstralskega mesta Gold Coast. Pri šestnajstih je opravljala tri službe hkrati: čistila je hiše, stregla hrano v Subwayu in delala kot natakarica v bližnjem lokalu. Vzporedno je
dokončala srednjo šolo, nato pa se preselila v Melbourne, da bi se preizkusila kot profesionalna igralka.
Začetki so bili vse prej kot zvezdniški. Dobila je nekaj vlog v reklamah, kot večina mladih avstralskih igralcev je igrala v limonadah, v njenem primeru je bila to nadaljevanka Sosedje, ki so jo prvič predvajali leta 1985, do danes pa se je zvrstilo več kot osem tisoč epizod. Sprva so ji ponudili zelo obrobno gostujočo vlogo, toda kmalu so jo »povišali« v stalno članico zasedbe.
V vlogi lika Donne Freedman je ostala dve leti, nato pa sporočila, da bo poskusila srečo v Hollywoodu. Preden se je odpravila na drugo stran Pacifika, ji je avstralski agent svetoval, naj si vnaprej pripravi odgovor na vprašanje, ki ji ga bodo neizogibno postavili ob prihodu: »Kaj želite doseči v karieri?« Nasvet je vzela resno. Naredila je več strani zapiskov, naposled pa je vse skupaj strnila v tri besede: kakovost, vsestranskost in dolgotrajnost.
»Avstralska filmska in televizijska industrija je majhna, zato se veliko mladih avstralskih igralcev odloči za to potezo v upanju, da bodo postali naslednji Chris Hemsworth. Nekateri kmalu končajo na obrobju, toda Robbiejeva je v enem letu dodelala ameriški naglas in se začela čedalje bolj uveljavljati v novem okolju,« so o njej zapisali na spletnem portalu BuzzFeed. Kritiki so pohvalili tako njeno vlogo stevardese v seriji Pam Am kot serijo nasploh, toda zaradi slabe gledanosti in neuspelega dogovora z Amazonom so se producenti po prvi sezoni odločili, da nadaljevanja ne bodo snemali. Robbiejeva, ki slovi kot ena najproduktivnejših filmskih zvezdnic – od leta 2015 do začetka letošnjega leta je sodelovala pri devetnajstih filmih, od tega petnajstih celovečercih, kar je več od katerekoli njene hollywoodske stanovske kolegice –, se je prijavila na avdicijo za vlogo, ki so jo v scenariju opisali kot »najbolj vročo blondinko vseh časov«.
Ko je na avdicijo prišla v kavbojkah in škornjih, so jo najprej nagnali, naj si najde najbolj oprijeto možno obleko in čevlje z najvišjo mogočo peto, nato pa se vrne. Takšen je namreč njen lik. Z novim imidžem jih je več kot očitno očarala in tako postala vojvodinja Naomi Lapaglia, ljubica in pozneje žena prevarantskega milijonarja Jordana Belforta, ki ga v filmu Volk z Wall Streeta režiserja Martina Scorseseja igra Leonardo DiCaprio. Vloga jo je izstrelila med zvezde. Za generacijo, rojeno v devetdesetih letih minulega stoletja, je postala nekaj podobnega, kar je bila za približno dve desetletji starejše filmoljube Sharon Stone v Casinoju. Idealna kombinacija lepote in intelekta, le da je bila prostaška na nekoliko bolj prefinjen način. Ravno pravšnja, da je bil 16 let starejši DiCaprio ob njej na trenutke videti kot zbegan najstnik.
»Njen lik bi bil lahko kliše na dveh nogah, toda Margot Robbie je ustvarila lik z ostrimi robovi pod gladko, zloščeno zunanjostjo. Ni bila zgolj videti fantastično, ampak je bila tudi zelo olikana in se je znala postaviti zase,« so zapisali v W magazinu.
Da je biti »najbolj vroča blondinka vseh časov« le delček njenega igralskega razpona, je potrdila v akcijskem spektaklu Odred odpisanih (David Ayer, 2016) in biografski drami Jaz, Tonya (Craig Gillespie, 2017). Za upodobitev ameriške umetnostne drsalke Tonye Harding si je prislužila prvo nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo. Jaz, Tonya je tudi prvi film produkcijske hiše LuckyChap Entertainment, ki so jo ustanovili Robbiejeva, njen mož Tom Ackerley in še dva družbenika. Pri njihovem naslednjem, sicer občutno manj ambicioznem projektu je igrala Katarina Čas, ki jo je k sodelovanju povabila prav avstralska zvezdnica, s katero sta se spoznali na snemanju Volka z Wall Streeta. »Ko te pokliče Margot, rečeš 'ja'. Je namreč izjemno nadarjena, sposobna, zabavna in prizemljena. Vesela sem, da sva ostali v stikih in da sva spet delali skupaj,« je o snemanju filma Terminal tedaj dejala slovenska igralka.
Po odmevnem in v tem prispevku že omenjenem Tarantinovem »ljubezenskem pismu Hollywoodu«, kakor so kritiki poimenovali njegov deveti film, je Robbiejeva lani zaigrala v še eni biografski drami in bila znova nominirana za oskarja, le da tokrat v stranski vlogi. V filmu One so bombe je skupaj z Nicole Kidman in Charlize Theron tvorila trio blondink, ki se upre Rogerju Ailesu, dolgoletnemu prvemu možu televizijske hiše Fox News, ki ga je več kot dvajset sodelavk tožilo zaradi spolnega nadlegovanja.
Robbiejeva je o podobnih tematikah govorila že pred tem, med drugim je podprla gibanje #jaztudi, vendar je pozneje priznala, da ji je šele ta film odprl oči, kako zahrbtno in težko določljivo je lahko spolno nadlegovanje na delovnem mestu. »Mislila sem, da razumem, za kaj gre, toda med preučevanjem vloge sem spoznala, da niti žrtve spolnega nadlegovanja ne prepoznajo vedno.«
Ob pregledu njenih prihodnjih projektov ni videti, da bi kmalu nameravala upočasniti tempo. Omeniti velja film Barbie, zgodbo o lutki, ki se odpravi na iskanje pustolovščin v resničnem svetu, potem ko jo zaradi njene nepopolnosti izženejo iz Barbielanda. V njem bo kot igralka in producentka združila moči z režiserko Greto Gerwig in scenaristom Noahom Baumbachom. Skupaj trenutno premorejo osem nominacij za najprestižnejšo filmsko nagrado, toda zlatega kipca ni osvojil še nihče iz trojice. Nič presenetljivega ne bi bilo, če bi se to kmalu spremenilo.
Novinarkin pomislek je bil upravičen – prav tako kot režiserjeva replika. Sharon Tate, žena slavnega režiserja Romana Polanskega, ki jo je upodobila Robbiejeva, je eden ključnih likov za razplet zgodbe, kljub temu se večino časa brezciljno druži s prijatelji in obiskuje zabave. Med zlaganjem oblačil v kovček pleše na pesem Good Thing in si v kinu ogleda svojo vlogo v komediji The Wrecking Crew. Slednji prizor je še posebno močan: ko skozi ogromna in ravno prav zatemnjena očala, da je še mogoče videti njene oči, nagajivo pogleduje sem in tja po dvorani, da bi ujela reakcije drugih gledalcev, in oponaša svoje kungfu gibe s platna, ki se jih je naučila pri Bruceu Leeju, rahlo umazana stopala (Tarantinova obsesija) pa nasloni na sedež pred seboj, s telesno govorico nadomesti tisoč besed.
Nad njeno igro je bila navdušena tudi Sharonina sestra Debra Tate. Menda tako zelo, da so se ji po prvem ogledu filma ulile solze, saj se ji je zdelo, da po pol stoletja spet sliši in vidi sestro, ki jo je leta 1969 umorila sekta Charlesa Mansona. »Sharon Tate je oseba, katere številne čudovite plati je mogoče prikazati brez govora. Imela sem veliko časa za raziskovanje lika brez dialoga, kar je zelo zanimivo,« je svojo vlogo opisala Robbiejeva, ki bo 2. julija dopolnila trideset let.
Bilo je nekoč v Hollywoodu. Foto Fabrizio Bensch/Reuters
Avstralska delovna etika
Z mamo samohranilko, dvema bratoma in sestro je odraščala na kmetiji v bližini avstralskega mesta Gold Coast. Pri šestnajstih je opravljala tri službe hkrati: čistila je hiše, stregla hrano v Subwayu in delala kot natakarica v bližnjem lokalu. Vzporedno je
dokončala srednjo šolo, nato pa se preselila v Melbourne, da bi se preizkusila kot profesionalna igralka.
Začetki so bili vse prej kot zvezdniški. Dobila je nekaj vlog v reklamah, kot večina mladih avstralskih igralcev je igrala v limonadah, v njenem primeru je bila to nadaljevanka Sosedje, ki so jo prvič predvajali leta 1985, do danes pa se je zvrstilo več kot osem tisoč epizod. Sprva so ji ponudili zelo obrobno gostujočo vlogo, toda kmalu so jo »povišali« v stalno članico zasedbe.
Doslej si je priigrala dve nominaciji za oskarja. Foto Phil Noble/Reuters
V vlogi lika Donne Freedman je ostala dve leti, nato pa sporočila, da bo poskusila srečo v Hollywoodu. Preden se je odpravila na drugo stran Pacifika, ji je avstralski agent svetoval, naj si vnaprej pripravi odgovor na vprašanje, ki ji ga bodo neizogibno postavili ob prihodu: »Kaj želite doseči v karieri?« Nasvet je vzela resno. Naredila je več strani zapiskov, naposled pa je vse skupaj strnila v tri besede: kakovost, vsestranskost in dolgotrajnost.
»Avstralska filmska in televizijska industrija je majhna, zato se veliko mladih avstralskih igralcev odloči za to potezo v upanju, da bodo postali naslednji Chris Hemsworth. Nekateri kmalu končajo na obrobju, toda Robbiejeva je v enem letu dodelala ameriški naglas in se začela čedalje bolj uveljavljati v novem okolju,« so o njej zapisali na spletnem portalu BuzzFeed. Kritiki so pohvalili tako njeno vlogo stevardese v seriji Pam Am kot serijo nasploh, toda zaradi slabe gledanosti in neuspelega dogovora z Amazonom so se producenti po prvi sezoni odločili, da nadaljevanja ne bodo snemali. Robbiejeva, ki slovi kot ena najproduktivnejših filmskih zvezdnic – od leta 2015 do začetka letošnjega leta je sodelovala pri devetnajstih filmih, od tega petnajstih celovečercih, kar je več od katerekoli njene hollywoodske stanovske kolegice –, se je prijavila na avdicijo za vlogo, ki so jo v scenariju opisali kot »najbolj vročo blondinko vseh časov«.
Margot rečeš »ja«
Ko je na avdicijo prišla v kavbojkah in škornjih, so jo najprej nagnali, naj si najde najbolj oprijeto možno obleko in čevlje z najvišjo mogočo peto, nato pa se vrne. Takšen je namreč njen lik. Z novim imidžem jih je več kot očitno očarala in tako postala vojvodinja Naomi Lapaglia, ljubica in pozneje žena prevarantskega milijonarja Jordana Belforta, ki ga v filmu Volk z Wall Streeta režiserja Martina Scorseseja igra Leonardo DiCaprio. Vloga jo je izstrelila med zvezde. Za generacijo, rojeno v devetdesetih letih minulega stoletja, je postala nekaj podobnega, kar je bila za približno dve desetletji starejše filmoljube Sharon Stone v Casinoju. Idealna kombinacija lepote in intelekta, le da je bila prostaška na nekoliko bolj prefinjen način. Ravno pravšnja, da je bil 16 let starejši DiCaprio ob njej na trenutke videti kot zbegan najstnik.
»Njen lik bi bil lahko kliše na dveh nogah, toda Margot Robbie je ustvarila lik z ostrimi robovi pod gladko, zloščeno zunanjostjo. Ni bila zgolj videti fantastično, ampak je bila tudi zelo olikana in se je znala postaviti zase,« so zapisali v W magazinu.
Da je biti »najbolj vroča blondinka vseh časov« le delček njenega igralskega razpona, je potrdila v akcijskem spektaklu Odred odpisanih (David Ayer, 2016) in biografski drami Jaz, Tonya (Craig Gillespie, 2017). Za upodobitev ameriške umetnostne drsalke Tonye Harding si je prislužila prvo nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo. Jaz, Tonya je tudi prvi film produkcijske hiše LuckyChap Entertainment, ki so jo ustanovili Robbiejeva, njen mož Tom Ackerley in še dva družbenika. Pri njihovem naslednjem, sicer občutno manj ambicioznem projektu je igrala Katarina Čas, ki jo je k sodelovanju povabila prav avstralska zvezdnica, s katero sta se spoznali na snemanju Volka z Wall Streeta. »Ko te pokliče Margot, rečeš 'ja'. Je namreč izjemno nadarjena, sposobna, zabavna in prizemljena. Vesela sem, da sva ostali v stikih in da sva spet delali skupaj,« je o snemanju filma Terminal tedaj dejala slovenska igralka.
#jaz tudi in barbike
Po odmevnem in v tem prispevku že omenjenem Tarantinovem »ljubezenskem pismu Hollywoodu«, kakor so kritiki poimenovali njegov deveti film, je Robbiejeva lani zaigrala v še eni biografski drami in bila znova nominirana za oskarja, le da tokrat v stranski vlogi. V filmu One so bombe je skupaj z Nicole Kidman in Charlize Theron tvorila trio blondink, ki se upre Rogerju Ailesu, dolgoletnemu prvemu možu televizijske hiše Fox News, ki ga je več kot dvajset sodelavk tožilo zaradi spolnega nadlegovanja.
Robbiejeva je o podobnih tematikah govorila že pred tem, med drugim je podprla gibanje #jaztudi, vendar je pozneje priznala, da ji je šele ta film odprl oči, kako zahrbtno in težko določljivo je lahko spolno nadlegovanje na delovnem mestu. »Mislila sem, da razumem, za kaj gre, toda med preučevanjem vloge sem spoznala, da niti žrtve spolnega nadlegovanja ne prepoznajo vedno.«
Ob pregledu njenih prihodnjih projektov ni videti, da bi kmalu nameravala upočasniti tempo. Omeniti velja film Barbie, zgodbo o lutki, ki se odpravi na iskanje pustolovščin v resničnem svetu, potem ko jo zaradi njene nepopolnosti izženejo iz Barbielanda. V njem bo kot igralka in producentka združila moči z režiserko Greto Gerwig in scenaristom Noahom Baumbachom. Skupaj trenutno premorejo osem nominacij za najprestižnejšo filmsko nagrado, toda zlatega kipca ni osvojil še nihče iz trojice. Nič presenetljivega ne bi bilo, če bi se to kmalu spremenilo.
