Najbolj znana vas v Jugoslaviji

Ljudje Tita še niso pozabili, v njegovem Kumrovcu naletiš tudi na obiskovalce iz Afrike.

Objavljeno
08. december 2019 17.00
Posodobljeno
08. december 2019 17.00
Muzej Staro selo sestavljajo značilne modre zagorske hišice, spremenjene v muzeje, v katerih prikazujejo razne stare obrti. FOTO: Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik
»Zašto gledaš sad u lonac kad mi nisi dao novac« ali »Zakaj gledaš zdaj v lonec, če mi nisi dal denarja?« sprašuje izvezen napis na prtu, pribitem na steno v eni od etnografskih hišk v kumrovškem »etno selu«, kjer začenjamo ogled v rojstni hiši maršala Josipa Broza Tita. Ta je še za časa svojega življenja buril duhove in spletal legende o samem sebi, svojem ravnanju, po eni strani oboževan čez vsako mero, vzor poštenja, neustrašnosti, iznajdljivosti, po drugi strani osovražen, krivec za poboje civilistov po koncu druge svetovne vojne, zloglasen zaradi preganjanja političnih nasprot­nikov ter znan po razuzdanem življenju, ki je vključevalo hollywoodske zvezde, bele obleke, ko so vsi nosili duhomorno črnino, in cigare kompanjona Fidela Castra.

image
Notranjost Titove hiše. FOTO: Jože Suhadolnik


Vodja muzeja Staro selo Kumrovec Tat­jana Brlek me je malce nejevoljno sprejela s pripombo, zakaj se nisem napovedal, saj sploh Slovenci, ki menda kar v velikem številu obiskujejo muzej, posebno za nekdanji praznik dan mladosti, 25. maja, najprej zdrvijo do enega redkih še stoječih kipov maršala na obvezno slikanje. Nemalo jih s stisnjeno pestjo na sencih pozira v pozdrav na minule čase, ko je bil obisk pri zdravniku zastonj, ko smo nekateri še rosno mladi pripravljali traso za avtocesto bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda, ko smo imeli precej gnile zobe, ampak brezplačen študij.

image
V zadnjih letih se je v Kumrovčanih prebudila podjetniška žilica. Najbolj za med gredo izdelki s podobo pokojnega maršala, od rakije do majic. FOTO: Jože Suhadolnik


Tatjana Brlek mi je postregla s podatkom o obisku hrvaških osnovnošolcev na tematskih etnoloških razstavah. Njihovo število vztrajno raste, vas, ki je spremenjena v muzej, jih obišče že več kot 5000 na leto.

image
Rojstna hiša Josipa Broza Tita. FOTO: Jože Suhadolnik


Kumrovec sem obiskal na nekdanji praznik dan republike in 29. novembra tu nisem opazil pretirane gneče, razen majhne skupine obiskovalcev iz Afrike in skupine veseljakov iz Ljubljane, ki so združili obisk muzeja z večernim koncertom ljubljanske skupine Carina v bližnji Bistrici ob Sotli.

image
Spomenik, ki ga je izdelal sloviti kipar Antun Augustinčić, je priljubljena točka za fotografiranje.


Trenutno je v rojstni hiši Josipa Broza Tita tematska razstava o pionirkah in pionirjih. Obvezne temno modre titovke s peterokrako rdečo zvezdo in rdeče rutice, ki so nam jih slavnostno posadili na glavo in zavezali okoli vratu pri sedmih letih, po deklamiranju slavnostne prisege ob vstopu v osnovno šolo. Poleg tematskih razstav si je v Titovi rojstni hiši mogoče ogledati restavrirano zibelko, v kateri so gugali malega Josipa, črno kuhinjo in si na splošno ustvariti sliko, kako skromno, vendar snažno, skoraj romantično, je živela družina Broz med zagorskimi hribčki, zgledno posejanimi z vinogradi in s slamo kritimi hiškami.

image
Spomen dom še vedno zaposluje več kot deset ljudi, v zadnjem letu pa se veliko govori, da ga bodo prodali kitajski podjetnici. FOTO: Jože Suhadolnik


Muzej Staro selo ponuja še mnogo zanimivih stalnih postavitev življenja v preteklosti hrvaškega Zagorja. Kovačnice, usnjarstvo, lokalno kuho in peko kruha. V nekaj posebnih hiškah je nadvse zanimiva razstava o zagorskih porokah in začetku skupnega življenja mladoporočencev, ki jim je bil takoj odmerjen poseben skupni prostor.

image
Kinodvorana v kumrovškem Spomen domu sameva. FOTO: Jože Suhadolnik


Etnološka vas leži slabe tri kilometre od slovenske meje. Najlažje pridete do muzeja skozi Brežice in čez Bizeljsko, državno mejo pa prečkate v Bistrici ob Sotli. Deset minut hoje od muzeja stoji znameniti kumrovški Spomen dom, med prebivalci nekdanje Jugoslavije znan kot partijska šola. Kompleks je bil zgrajen leta 1981 po načrtih arhitektov Ivana Filipčića in Berislava Šerbetića. Meri 5901 kvadratni meter, dvorišče s parki je veliko 20.384 kvadratnih metrov. V sklopu hotela je 62 sob, kongresna in kinodvorana, pokriti bazen, bari, predavalnice in knjižnica.

image
Notranjost Titove rojstne hiše in zibelka, v kateri je spal mali Joža. FOTO: Jože Suhadolnik


V hotelski del so po napadu JLA 25. avgusta 1991 naselili izgnance in begunce iz mesta Vukovar, ki so tam ostali do leta 2000. Objekt spada pod hrvaško ministrstvo za znanost in v njem je še vedno zaposlenih 13 ljudi. Aprila letos ga je obiskala kitajska podjetnica Jiang Yu, lastnica pekinškega podjet­ja Z-Run WellTon, z namero, da kompleks kupi, ga obnovi in začne razvijati kulturni turizem v tem delu Hrvaške. Govorice o nakupu in obnovi so zadnje čase potihnile in usoda objekta nekdanje partijske šole v Kumrovcu ostaja še naprej negotova.

Na trenutke se je zdela negotova tudi usoda samega Kumrovca. Oblast, ki ima na Hrvaškem pogo­sto težnje po pisanju nove zgodovine, bi najslavnejšo jugoslovansko vas najraje pahnila v pozabo, toda ljudje Tita niso pozabili in še vedno romajo v njegov rojstni kraj.