Najmanj prostora za najmlajše

Kdor za svojega otroka, zlasti če je mlajši od treh let, nemudoma potrebuje varstvo, naj ne računa na prosto mesto v javnih vrtcih, večinoma pa so polni tudi zasebni.

Objavljeno
09. junij 2019 10.00
Posodobljeno
09. junij 2019 11.11
Staršem pogosto ne preostane drugega, kakor da za svoje otroke poiščejo zasebno varstvo, a so tudi varuhi, o katerih se širi dober glas, pogosto zasedeni, zanemarljivo pa ni niti plačilo, ki ponavadi občutno presega ceno programa v javnem vrtcu. Foto Mavric Pivk
Kdor za svojega otroka, zlasti če je mlajši od treh let, nemudoma potrebuje varstvo, naj ne računa na prosto mesto v javnih vrtcih, saj se večina občin že dolga leta spopada s pomanjkanjem prostora, zlasti za najmlajše. Zadnja leta položaj nekoliko rešujejo zasebni vrtci (s koncesijo), a so tudi ti večinoma polni. Številni starši si pomagajo z zasebnimi varuhi, kar ni poceni, čeprav marsikateri dela na črno. Ob morebitnem sprejemu novele o vrtcih se utegnejo razmere še bolj zaplesti, razen če se ne bo število rojstev res zmanjšalo, kakor napovedujejo demografski kazalci.

Za pojasnilo, kako rešujejo prostorsko stisko v vrtcih, smo zaprosili Mestno občino Kranj, kjer področje predšolske vzgoje izvajajo v 95 oddelkih Kranjskih vrtcev, 27 oddelkih v vrtcih pri OŠ in štirih koncesijskih vrtcih z desetimi oddelki. Kljub temu primanjkuje prostih mest zlasti v oddelkih I. starostnega obdobja (od enajstih mesecev do tretjega leta): na centralnem čakalnem seznamu za novo šolsko leto (2019/20) jih je trenutno 149.

»Skorajda brez izjeme se vsa prosta mesta zapolnijo že s septembrom, zaradi česar otroci, rojeni pozneje, običajno ostanejo na čakalnem seznamu,« je povedala vodja vpisov v Kranjskih vrtcih v MO Kranj, Anja Stipanovič. Ravno zato bodo še en oddelek I. starostnega obdobja odprli med šolskim letom, predvidoma decembra, da bodo lahko ponudili kakšno prosto mesto tudi tem »osmoljenčkov«, a en oddelek pomeni vsega skupaj zgolj 14 otrok.


Koncesijski vrtci, zasebni varuhi ...


Kaj potemtakem svetujejo staršem? »V kranjski občini koncesijski vrtci – v zadnjih letih se je njihovo število res občutno povečalo – sprejmejo veliko otrok, tako da jih na koncu ne ostane prav veliko brez varstva. Če že, so to zlasti tisti, ki z novim šolskim letom še ne izpolnjujejo starostnega pogoja za sprejem v vrtec, ali otroci, ki jih starši jih želijo vključiti v točno določen vrtec in nikamor drugam. Tem staršem že ob vpisu povem, da bodo najverjetneje uvrščeni na čakalni seznam, da pa naj na vpisni list, ki je za vso občino enak, med želje vpišejo čim več vrtcev, tudi koncesijske. Svetujemo jim tudi, naj preverijo možnosti pri zasebnih vrtcih brez koncesije oziroma varuhih predšolskih otrok.«


»Skoraj brez izjeme se vsa prosta mesta zapolnijo že s septembrom, zaradi česar pozneje rojeni otroci običajno ostanejo na čakalnem seznamu.«

Anja Stipanovič

Po podatkih MO Kranj je v tem letu en sam otrok v varstvu pri varuhu predšolskih otrok, ker ni bil sprejet v javni vrtec, zanj pa občina zagotavlja 20 odstotkov cene programa, v katerega bi bil vključen, če bi obiskoval vrtec. »Teren« kaže precej drugačno sliko, saj je neregistriranih, torej varuhov »na črno« v mestih in tudi po vaseh ogromno. Cene se v Kranju gibljejo od 300 evrov na mesec navzgor, v Ljubljani od 400 evrov pri varuhu z več otroki. V občini Škofja Loka, na primer, lahko starši uveljavljajo mesečno subvencijo v višini sto evrov za otroka v starosti od enega do treh let, ki ni vključen v programe predšolske vzgoje, in to tudi v primeru, da niso vložili vloge za sprejem otrok v vrtec. Na čakalnem seznamu za prihodnje šolsko leto je trenutno 134 otrok, mlajših od treh let.

image
Kakor so poudarili na MO Ljubljana, zanimanje za zasebne vrtce upada, ker tudi javni vrtci zagotavljajo izjemno kakovosten program, poleg tega se širi njihova mreža. Foto Leon Vidic


V podobnem neugodnem položaju kot »prepozno rojeni« so tudi otroci, katerih starši so vlogo za vpis otroka v vrtec vložili po poteku javnega vpisa novincev. Ti se ne umestijo na centralni čakalni seznam, kar pomeni, da imajo prednost pri sprejemu v vrtec najprej vsi tisti, ki so na CŠS. Dokler ta velja, torej neuvrščenih na CČS ne smejo sprejeti v vrtec, razen izjem (otroci s posebnimi potrebami, socialno ogroženi, če starši vseh otrok na CČS odklonijo sprejem otrok v vrtec ...).

»Problem so predvsem otroci I. starostnega obdobja, medtem ko imamo za II. starostno obdobje pogosto prosta mesta tudi med letom, tako da jih sprejemajo tudi v tem obdobju,« je povedala Stipanovičeva. V (pred)poletnem času utegne biti uvajanje v vrtec za otroka kar stresno (in se, kakor smo neuradno izvedeli, skoraj nikjer ne izvaja), saj ga lahko prekinejo družinske počitnice, zaradi dopustov so odsotne in se zato pogosto menjavajo tudi vzgojiteljice. Po drugi strani poleti nekateri starši otroka tudi vzamejo iz vrtca (neprekinjeno za najmanj 30 dni), vendar na ta mesta žal tisti, ki nujno potrebujejo varstvo, ne morejo računati, ker v sistemu niso zabeležena kot prosta mesta, saj starši za to plačujejo rezervacijo.


Zasebni vrtci (za zdaj) v pomoč


MO Kranj kot že omenjeno dodatna prosta mesta ob načrtovanih (do)gradnjah (nadomestni vrtec, prizidki, obnove ...) zagotavlja tudi z dodelitvijo koncesij zasebnim vrtcem; v tem primeru starši plačujejo enako ceno, kot bi jo v javnem vrtcu, saj razliko poravna občina. Kakor je povedala Jana Fleišer, direktorica zasebnega vrtca Dobra teta in Zavoda za kreativno varstvo Pri Dobri teti, ki ima skupno pet enot, od tega pet koncesijskih oddelkov in štiri z delnim sofinanciranjem (v višini 85 odstotkov razlike med ceno vrtca in deležem, ki ga plačajo starši), so vse njihove zmogljivosti prav tako zasedene. Zato staršem – »včasih nas pokličejo takoj po porodu in želijo rezervirati mesto za otroka« – vseeno svetujejo, naj oddajo vlogo za vpis tudi v javne in koncesijske vrtce, da se uvrstijo na centralni čakalni seznam in imajo možnost dobiti varstvo. »Nekateri so kar malo razočarani, če jim ne moremo zagotoviti mesta ...«

Kakor je povedala, gre večina staršev, ki imajo otroke v varstvu pri njih, zavestno v to, da bodo plačevali več, kot bi v javnih vrtcih, saj so zadovoljni s programom. Pogosto prvemu otroku sledijo tudi sorojenci, s čimer potrjuje besede predsednice Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, Taje Steblovnik, da »zasebni vrtci predstavljamo zdravo konkurenco javnim vrtcem in želimo, da se staršem še naprej omogoča možnost izbire vrtca in programa po lastni presoji«.

S tem se je odzvala na novelo zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva, da bi se občine lahko samostojno odločale o (višini) financiranja zasebnih vrtcev, torej lahko tudi manj od sedanjih 85 odstotkov, s tem da, kakor opozarjajo v združenju, zasebni vrtci v nasprotju z javnimi od občine ne prejemajo denarja za investicije, vzdrževanje, amortizacijo in prosta mesta. Zlasti slednje se jim zdi nepotrebno: »Zasebni vrtci namreč dokazujemo, da je poslovanje brez teh sredstev mogoče in najbolj gospodarno.« Predlaga, da bi na račun teh sredstev raje spodbudili zasebni sektor, saj gradnja novih vrtcev pomeni večletno financiranje občine v ta namen, kar pomeni še dodaten strošek na otroka v javnem vrtcu, je poudarila.

Če se bo financiranje zmanjšalo, bodo nekateri zasebni vrtci verjetno morali zapreti svoja vrata in spet se bodo na široko odprla vrata delu na črno.

Jana Fleišer, zasebni vrtec Dobra teta

To so potrdili tudi na MO Kranj. »Slediti povpraševanju ni mogoče, ker občina ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za gradnjo novih objektov, prav tako nima na razpolago prostorov, ki bi jih lahko namenila za izvajanje predšolske vzgoje.« Jana Fleišer iz Dobre tete ima prav tako zanimiv predlog, in sicer da bi ta sredstva prerazporedili in omogočili več fleksibilnih oddelkov, »saj je vsako leto veliko staršev v stiski, ker za njihovega otroka ni prostega mesta zaradi starostnega pogoja. Običajno se za oktobrske in novembrske še izide, otroci, rojeni po novem letu, pa nimajo možnosti vpisa ne v javne ne v zasebne vrtce in so starši pogosto prepuščeni sami sebi. Pri nas imamo, na primer, septembra več kadra zaradi uvajanja, pozno jeseni pa bi se to osebje lahko premaknilo v dodatno odprte oddelke za malčke, ki septembra niso dobili prostega mesta.«


A za zdaj, kakor priznavajo na kranjski občini, so jim zasebni vrtci v pomoč, »saj naši javni v nobenem primeru ne bi mogli sprejeti otrok, ki so trenutno v zasebnih vrtcih«. Teh je skoraj desetina (8,14 odstotka) ali 207, medtem ko je v javne vrtce trenutno vključenih 2544 otrok z območja občine. Bi pa, če bi se v javnih vrtcih močno povečalo število prostih mest, verjetno razmislili tudi o možnosti, da bi plačevali manj kot 85 odstotkov, kakor predvideva novela, ki je sicer šele v obravnavi.
 

Ljubljanska občina novelo podpira


311
javnih vrtcev (od tega 203 v okviru OŠ)
96
je zasebnih vrtcev v Sloveniji
Na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL so povedali,da imajo na centralnem čakalnem seznamu 440 otrok, od tega le za 19 za drugo starostno obdobje, vendar pa opozorili, da jih ima kar 220 od teh stalno prebivališče v drugih občinah. Ob tem so poudarili, da v Ljubljani že šesto leto zagotavljajo javni vrtec že v spomladanskih mesecih vsem staršem z izpolnjenimi pogoji (stalno prebivališče in stalnost bivanja v MOL, starostni pogoj in izbira kamorkoli).

»Pričakujemo pa, da bodo vsi otroci iz MOL s stalnim prebivališčem vsaj enega od staršev v MOL, ne glede na stalnost, in z izpolnjenim starostnim pogojem s 1. 9. 2019 v tekočem šolskem letu dobili javni vrtec, razen če želijo točno določen vrtec oziroma enoto vrtca.« Proces vključevanja otrok bo trajal ves čas šolskega leta 2019/2020, kakor so poudarili, saj se zaradi zavrnitev podpisa pogodb in morebitnega preoblikovanja oddelkov čez vse šolsko leto odpirajo prosta mesta.

Letos so dejavnost predšolske vzgoje izvajali tudi v 23 zasebnih vrtcih, ki jih MOL sofinancira. Lokalno oblast moti, ker ostajajo v zadnjih letih mesta v javnih vrtcih nezasedena, a jih mora kot ustanoviteljica financirati, hkrati pa sofinancirati še zasebne vrtce, ne da bi lahko odločala o njihovem nastanku in mreži. »Njihovo število se je od leta 2006 do 2017 skokovito povečalo s pet na 27, število vanje vključenih ljubljanskih otrok pa s 130 na 775. V zadnjih dveh letih se je interes staršev zanje zmanjšal, tako zaradi kakovostnih programov v javnih vrtcih kot širitve mreže slednjih, tako da so se zaprli že štirje zasebni vrtci, ki so izvajali javni program, število otrok pa se je znižalo na 701.«

V prihodnjih letih se napoveduje upad števila rojstev, zato bo povpraševanju verjetno zadostila že mreža javnih vrtcev, dodajajo. Usmeritve novele zakona o vrtcih zatorej podpirajo, saj jim bo med drugim omogočila oblikovati lastne kriterije tudi pri sofinanciranju zasebnih vrtcev – ustanovljenih kot novonastalih.

image
Za otroke, starejše od treh let, ni več tako težko dobiti prostega mesta v vrtcih, in to zlasti zaradi normativov, saj lahko jaslični oddelek sprejme vsega 14 otrok, v predšolski skupini pa jih je lahko tudi 24. Foto Uroš Hočevar


Še večji razcvet dela na črno?


Direktorica Dobre tete odgovarja: »Večina zasebnikov nas je svojo dejavnost zagnala takrat, ko je bila kriza: tako v gospodarskem pomenu kot zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcu. Zadeve so se precej izboljšale, sprejeli smo veliko otrok, ki bi bili drugače brez varstva, jim zagotovili še dodatno obogaten program, ob tem, da smo morali izpolnjevati vse kriterije, ki jih za zasebne vrtce predpisuje država.

Skratka, za otroke je tudi uradno poskrbljeno na visoki ravni. Če se bo financiranje zmanjšalo, pa bodo nekateri zasebni vrtci verjetno morali zapreti vrata in spet se bodo na široko odprla vrata delu na črno. Pri tem nadzora ni, tudi plačevanja davkov ne, če smo že pri tem. Razumem pomislek občin, da ne želijo plačevati mest v javnem sistemu in potem subvencionirati še cene programa v zasebnem vrtcu, vendar predlagani pristop k reševanju situacije ni ustrezen,« je prepričana.

Veliko težavo vidi tudi v tem, da zasebniki ob spremembi zakonodaje dejansko nikoli ne bodo vedeli, kakšna bo odločitev občine za naslednje leto in »posledično tudi staršem ne bomo mogli posredovati pravilnih informacij glede njihovega deleža plačila programa. Na tak način se močno favorizira javne vrtce in zmanjšuje možnost izbire za starše. Nikakor tudi ne morem razumeti, kdaj bi lahko občina rekla, da sama zagotavlja dovolj mest. Ali bi bila meja izpolnjevanja pogojev na dan 1.september? Oziroma bi zasebniki starše vseh vpisanih otrok prosili, naj otroke vpišejo v javne vrtce le zato, da bo videti potreba po mestih večja od razpoložljivih kapacitet?«

Kakor poudarja, je pomembno staršem pustiti možnost izbire. »Skupen nam mora biti cilj po zagotavljanju kakovostne predšolske vzgoje ter zagotavljanju mest za vse otroke, in to tam, kjer želijo obiskovati vrtec, pa naj bo to pri zasebniku ali v javnem vrtcu.«
Povezane vsebine