»Največja nagrada je rešeno življenje«
Če pobrskamo po Delovem arhivu zadnjih dveh let, je hitro jasno, da pri nas ne manjka junakov, ki so tuje življenje postavili pred svoje.
Odpri galerijo
Pri srčnem ali dihalnem zastoju je najslabše, kar lahko naredimo, da ne naredimo nič, saj se možnost preživetja z vsako minuto neukrepanja zmanjša za deset odstotkov. (Po štirih minutah neoživljanja je lahko prizadetost telesa že tako huda, da ni človek nikoli več, kar je bil.) FOTO: Shutterstock
»Junak je pogumen. A to ne pomeni, da ne občuti strahu, ampak da ga uspešno premaga. Iz kakšnega testa smo, spoznamo, ko življenje pred nas postavi pravo preizkušnjo,« je lani na podelitvi medalj za hrabrost oz. požrtvovalnost strnila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. In če pobrskamo samo po Delovem arhivu zadnjih dveh let, je hitro jasno, da pri nas takih junakov ne manjka.
Med tistimi, ki so tuje življenje postavili pred svoje, so tako uniformirani kot običajni ljudje. Bilanca leta 2017 se je začela z marcem, ko sta ljubljanska policista Jože Sakelšek in Boštjan Šega pred padcem s precejšnje višine rešila mlado žensko, ki se je še komaj držala okenske police, gorenjski Benjamir Džafić, Gašper Franc, Sašo Kovač in Andrej Ristič pa so aprila gostu igralnice v Lescah preprečili samomor z vžigom, s katerim je grozil.
Med pogumnimi brez uniforme pa je bil taistega leta Aljaž Gamse iz občine Gorenja vas - Poljane, ki je julija iz potoka prisebno potegnil že nezavestno starejšo žensko in ji s strokovnim oživljanjem rešil življenje. Matija Rigler, doma z Ribniškega, je iz gorečega avtomobila kljub opeklinam izvlekel voznika in ga tako rešil pred nevarnostjo eksplozije vozila.
Celjski policist Jan Luknar je v svojem prostem času v zadnjem trenutku rešil življenje mlademu sokrajanu, ki je želel storiti samomor z zadušitvijo z izpušnimi plini, ljubljanska policista Aljaž Čuš in Sandi Sheikha ter Tržičan Sašo Gorjanec pa so požrtvovalno oživljali voznika, ki mu je med vožnjo zastalo srce.
Sevniška policista Marko Turšič in Beno Dergan sta na izjemno zahtevni strmini brez plezalne opreme pomagala hudo ranjeni ženski, ki je padla s plezalne stene pod Lisco, medtem ko sta ljubljanska policistka Laura Filipović in policist Domen Pavalec septembra pomagala pri reševanju starejše ženske, ki je skočila v mrzlo in izjemno deročo Ljubljanico.
Iz podivjane in ledene Kamniške Bistrice so januarja 2018 pomagali tudi 25-letnici, ki ji je na pomoč uspelo poklicati soseda, ta pa prostovoljna gasilca Dušana Malija in Aljaža Romšaka, ki sta jo potem, podhlajeno in skoraj že brez moči, izvlekla iz vode. Mali je že leto dni prej prejel medaljo za hrabrost, saj so skupaj s kolegoma in Gregorjem Poglajnom iz ljubljanskega operativnokomunikacijskega centra, ki je dekle ves čas miril po telefonu, to s poledenele strehe osnovne šole, od koder je grozila s samomorom, spravili na varno.
V Slovenj Gradcu je marca lani Gordan Petronijevič skočil in zaplaval po deročem potoku in tako rešil že skoraj onemoglega devetletnika, ki je v vodo stekel za pobeglo žogo.
Aprila sta blejska policista Rok Brajič in Blaž Svetlin iz gorečega stanovanja na Bledu brez pomisleka rešila negibno starejšo stanovalko, junija lani pa je visoko noseča Sara Kelnarič v Notranjih Goricah priskočila na pomoč negibnemu fantu, medtem ko so vozila preprosto vozila mimo. Po petih minutah oživljanja je prišel k zavesti.
Prav tako navadna državljanka, Prekmurka Renata Horvat, je kljub temu, da ne zna plavati, stekla v vodo na plaži v italijanski Anconi, potem ko je zaslišala krike na pomoč, in rešila življenje 17-letnemu domačinu, ki se je utapljal v morju. Po oživljanju, ki ga je nato prevzel reševalec na plaži, je znova zadihal.
Julija se je s svojo iznajdljivostjo izkazal ljubljanski policist Uroš Jakomini, ki je mladeniču po padcu skozi zastekljena vrata, pri čemer si je hudo porezal roko, kar z majico in računalniškim kablom ustavil hitro iztekanje krvi, zaradi česar je ponesrečenec že izgubljal zavest. K sreči je dovolj hitro prispela tudi nujna pomoč in mladenič je preživel.
Policista PP Novo mesto Valerija Verhovnik in Boštjan Kulovec sta pomagala mladi mamici z dojenčkom v naročju, ki se je močno tresel, nato pa obmiroval brez znakov življenja. Valerija je pravilno ocenila, da je otrok doživel vročinske krče, začela ga je oživljati in mu z mrzlo vodo zbijala vročino. Malček je zadihal, dokončno pa okreval v bolnišnici.
Novembra 2018 je policist Dražen Papec v Jelendolu iz deročega hudournika rešil domačina, ki je neprevidno prečkal podivjano vodo. Ta ga je v trenutku pogoltnila, a je prisebni policist nemudoma odreagiral in mu tako verjetno rešil življenje. Tudi lendavska policista Dejan Kardoš in Roman Čarni sta pred smrtjo rešila starejšo žensko, ki je v Dolgovaških Goricah konec septembra hotela sama pogasiti hišo. Kritina je že padala s strehe, prej ali slej bi se lastnica tudi zadušila, če bi še vztrajala.
Teden dni prej sta v Budganji vasi pri Žužemberku Alojz Lah in Jože Župec rešila življenje zakoncema Mrvar, ki sta v svoji zemljanki vrela mošt, a pozabila na zadostno zračenje, zaradi česar se je z ogljikovim dioksidom najprej zastrupil mož, nato še žena. Tašča je k sreči pravočasno poklicala pomoč, a če bi čakali na reševalce, bi bilo prepozno, tako pa je Lahu in Župcu uspelo zakonca izvleči iz kleti, čeprav sta bila tudi sama že na meji zastrupitve.
Letos spomladi je imel srečo starejši Prekmurec, ki mu je med nogometno tekmo zastalo srce, saj je bil v bližini Dejan Žabot, sicer policist iz enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota. Na pomoč sta priskočila še dva gledalca, izmenično so mu masirali srce, nato pa je policist uporabil še defibrilator in tako pridobil dragoceni čas do prihoda reševalcev.
Med letošnjimi prejemniki medalje za hrabrost sta bila tudi Jožef Glavač in Mateja Štumpf iz Bogojine, ki sta priskočila na pomoč, ko je pri sosedih eksplodirala plinska jeklenka. Ker se ni dalo vstopiti skozi vhodna vrata, sta vdrla skozi okno in starejši, od ognja precej poškodovani par zvlekla na plano.
Poseben primer je tudi policist s policijske postaje Bežigrad Jurij Marušič, ki je v manj kot letu dni s kolegi kar dvema osebama rešil življenje: najprej decembra ženski, ki je padla v mrzlo Savo in jo je bilo treba oživljati, aprila pa večkrat zabodenega moškega, ki so mu na vse načine ustavljali krvavenje in ga ohranjali pri zavesti do prihoda rešilca.
Tudi grosupeljski policist Rok Majer ni od muh. Leta 2015 je dobil medaljo za hrabrost in požrtvovalnost, ker je rešil življenje ženski, ki je napisala poslovilno pismo in odšla v gozd. Dolgo jo je iskal, rešil zanke okoli vratu, ker se je že dušila, potem pa jo čez težko prehoden teren prinesel do glavne ceste in reševalcev, saj se je povrhu vsega še zastrupila z detergentom. Letos pa je rešil krovca z metliškega konca, ki mu je v avtu zastalo srce. Nemudoma je reagiral in ga z uporabo defibrilatorja tudi rešil.
»Največja nagrada je rešeno življenje,« je preprosto strnil eden od junakov.
Med tistimi, ki so tuje življenje postavili pred svoje, so tako uniformirani kot običajni ljudje. Bilanca leta 2017 se je začela z marcem, ko sta ljubljanska policista Jože Sakelšek in Boštjan Šega pred padcem s precejšnje višine rešila mlado žensko, ki se je še komaj držala okenske police, gorenjski Benjamir Džafić, Gašper Franc, Sašo Kovač in Andrej Ristič pa so aprila gostu igralnice v Lescah preprečili samomor z vžigom, s katerim je grozil.
Med pogumnimi brez uniforme pa je bil taistega leta Aljaž Gamse iz občine Gorenja vas - Poljane, ki je julija iz potoka prisebno potegnil že nezavestno starejšo žensko in ji s strokovnim oživljanjem rešil življenje. Matija Rigler, doma z Ribniškega, je iz gorečega avtomobila kljub opeklinam izvlekel voznika in ga tako rešil pred nevarnostjo eksplozije vozila.
Celjski policist Jan Luknar je v svojem prostem času v zadnjem trenutku rešil življenje mlademu sokrajanu, ki je želel storiti samomor z zadušitvijo z izpušnimi plini, ljubljanska policista Aljaž Čuš in Sandi Sheikha ter Tržičan Sašo Gorjanec pa so požrtvovalno oživljali voznika, ki mu je med vožnjo zastalo srce.
Sevniška policista Marko Turšič in Beno Dergan sta na izjemno zahtevni strmini brez plezalne opreme pomagala hudo ranjeni ženski, ki je padla s plezalne stene pod Lisco, medtem ko sta ljubljanska policistka Laura Filipović in policist Domen Pavalec septembra pomagala pri reševanju starejše ženske, ki je skočila v mrzlo in izjemno deročo Ljubljanico.
Neplavalka reševala iz vode
Iz podivjane in ledene Kamniške Bistrice so januarja 2018 pomagali tudi 25-letnici, ki ji je na pomoč uspelo poklicati soseda, ta pa prostovoljna gasilca Dušana Malija in Aljaža Romšaka, ki sta jo potem, podhlajeno in skoraj že brez moči, izvlekla iz vode. Mali je že leto dni prej prejel medaljo za hrabrost, saj so skupaj s kolegoma in Gregorjem Poglajnom iz ljubljanskega operativnokomunikacijskega centra, ki je dekle ves čas miril po telefonu, to s poledenele strehe osnovne šole, od koder je grozila s samomorom, spravili na varno.
V Slovenj Gradcu je marca lani Gordan Petronijevič skočil in zaplaval po deročem potoku in tako rešil že skoraj onemoglega devetletnika, ki je v vodo stekel za pobeglo žogo.
S pomočjo defibrilatorja je bilo rešeno že marsikatero življenje. Fotodokumentacija Dela
Aprila sta blejska policista Rok Brajič in Blaž Svetlin iz gorečega stanovanja na Bledu brez pomisleka rešila negibno starejšo stanovalko, junija lani pa je visoko noseča Sara Kelnarič v Notranjih Goricah priskočila na pomoč negibnemu fantu, medtem ko so vozila preprosto vozila mimo. Po petih minutah oživljanja je prišel k zavesti.
Prav tako navadna državljanka, Prekmurka Renata Horvat, je kljub temu, da ne zna plavati, stekla v vodo na plaži v italijanski Anconi, potem ko je zaslišala krike na pomoč, in rešila življenje 17-letnemu domačinu, ki se je utapljal v morju. Po oživljanju, ki ga je nato prevzel reševalec na plaži, je znova zadihal.
V pravem trenutku ponujena roka
Julija se je s svojo iznajdljivostjo izkazal ljubljanski policist Uroš Jakomini, ki je mladeniču po padcu skozi zastekljena vrata, pri čemer si je hudo porezal roko, kar z majico in računalniškim kablom ustavil hitro iztekanje krvi, zaradi česar je ponesrečenec že izgubljal zavest. K sreči je dovolj hitro prispela tudi nujna pomoč in mladenič je preživel.
Policista PP Novo mesto Valerija Verhovnik in Boštjan Kulovec sta pomagala mladi mamici z dojenčkom v naročju, ki se je močno tresel, nato pa obmiroval brez znakov življenja. Valerija je pravilno ocenila, da je otrok doživel vročinske krče, začela ga je oživljati in mu z mrzlo vodo zbijala vročino. Malček je zadihal, dokončno pa okreval v bolnišnici.
Novembra 2018 je policist Dražen Papec v Jelendolu iz deročega hudournika rešil domačina, ki je neprevidno prečkal podivjano vodo. Ta ga je v trenutku pogoltnila, a je prisebni policist nemudoma odreagiral in mu tako verjetno rešil življenje. Tudi lendavska policista Dejan Kardoš in Roman Čarni sta pred smrtjo rešila starejšo žensko, ki je v Dolgovaških Goricah konec septembra hotela sama pogasiti hišo. Kritina je že padala s strehe, prej ali slej bi se lastnica tudi zadušila, če bi še vztrajala.
Ko je življenje na nitki ...
* največ nepredvidljivih dogodkov se zgodi doma in v službi, v povprečju pa reševalci v Sloveniji potrebujejo približno deset minut, da pridejo do osebe, ki potrebuje pomoč. V tem času je treba narediti vse, da pomagamo po svojih najboljših močeh;
* najslabše, kar lahko naredimo, je – da ne naredimo nič. Pri srčnem ali dihalnem zastoju se namreč možnost preživetja z vsako minuto neukrepanja zmanjša za deset odstotkov. Po štirih minutah neoživljanja je lahko prizadetost telesa že tako huda, da ni človek nikoli več, kar je bil;
* glavni vzrok umrljivosti v prometnih nesrečah in infarktih je zadušitev in včasih je dovolj že, da poškodovancu le privzdignemo brado, s tem sprostimo dihalno pot in lahko preživi.
Vir: SIM mobil, mobilna simulacijska enota ZD Ljubljana, ki omogoča, da se temeljnih postopkov oživljanja naučimo v eni uri
* največ nepredvidljivih dogodkov se zgodi doma in v službi, v povprečju pa reševalci v Sloveniji potrebujejo približno deset minut, da pridejo do osebe, ki potrebuje pomoč. V tem času je treba narediti vse, da pomagamo po svojih najboljših močeh;
* najslabše, kar lahko naredimo, je – da ne naredimo nič. Pri srčnem ali dihalnem zastoju se namreč možnost preživetja z vsako minuto neukrepanja zmanjša za deset odstotkov. Po štirih minutah neoživljanja je lahko prizadetost telesa že tako huda, da ni človek nikoli več, kar je bil;
* glavni vzrok umrljivosti v prometnih nesrečah in infarktih je zadušitev in včasih je dovolj že, da poškodovancu le privzdignemo brado, s tem sprostimo dihalno pot in lahko preživi.
Vir: SIM mobil, mobilna simulacijska enota ZD Ljubljana, ki omogoča, da se temeljnih postopkov oživljanja naučimo v eni uri
Teden dni prej sta v Budganji vasi pri Žužemberku Alojz Lah in Jože Župec rešila življenje zakoncema Mrvar, ki sta v svoji zemljanki vrela mošt, a pozabila na zadostno zračenje, zaradi česar se je z ogljikovim dioksidom najprej zastrupil mož, nato še žena. Tašča je k sreči pravočasno poklicala pomoč, a če bi čakali na reševalce, bi bilo prepozno, tako pa je Lahu in Župcu uspelo zakonca izvleči iz kleti, čeprav sta bila tudi sama že na meji zastrupitve.
V ogenj, v ledenico, če je treba
Letos spomladi je imel srečo starejši Prekmurec, ki mu je med nogometno tekmo zastalo srce, saj je bil v bližini Dejan Žabot, sicer policist iz enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota. Na pomoč sta priskočila še dva gledalca, izmenično so mu masirali srce, nato pa je policist uporabil še defibrilator in tako pridobil dragoceni čas do prihoda reševalcev.
Med letošnjimi prejemniki medalje za hrabrost sta bila tudi Jožef Glavač in Mateja Štumpf iz Bogojine, ki sta priskočila na pomoč, ko je pri sosedih eksplodirala plinska jeklenka. Ker se ni dalo vstopiti skozi vhodna vrata, sta vdrla skozi okno in starejši, od ognja precej poškodovani par zvlekla na plano.
Poseben primer je tudi policist s policijske postaje Bežigrad Jurij Marušič, ki je v manj kot letu dni s kolegi kar dvema osebama rešil življenje: najprej decembra ženski, ki je padla v mrzlo Savo in jo je bilo treba oživljati, aprila pa večkrat zabodenega moškega, ki so mu na vse načine ustavljali krvavenje in ga ohranjali pri zavesti do prihoda rešilca.
Tudi grosupeljski policist Rok Majer ni od muh. Leta 2015 je dobil medaljo za hrabrost in požrtvovalnost, ker je rešil življenje ženski, ki je napisala poslovilno pismo in odšla v gozd. Dolgo jo je iskal, rešil zanke okoli vratu, ker se je že dušila, potem pa jo čez težko prehoden teren prinesel do glavne ceste in reševalcev, saj se je povrhu vsega še zastrupila z detergentom. Letos pa je rešil krovca z metliškega konca, ki mu je v avtu zastalo srce. Nemudoma je reagiral in ga z uporabo defibrilatorja tudi rešil.
»Največja nagrada je rešeno življenje,« je preprosto strnil eden od junakov.
