Naš malček burno uveljavlja svojo voljo
sre, 21.03.2018, 09:00
Naš malček burno uveljavlja svojo voljo
Otrok se meče po tleh, klofuta in se ponoči zbuja, ker želi stekleničko. Kako pravilno pristopiti, sprašuje mama.

Spoštovani, imamo 18-mesečnega otroka, ki je zdaj začel kazati oziroma uveljavljati svojo voljo: kadar mu kaj ni prav (če mu, recimo, vzamemo lonček za pitje, ker ga želi odpreti in polivati po tleh, vilice, ker meče hrano s krožnika, ga odvlečemo od luže, v katero neumorno rine ...), vse skupaj pospremi z glasnim vpitjem, včasih steče stran in se vrže po tleh ...
V takih trenutkih ne vem, kako naj se odzovem: razlagati, zakaj ne, se mi zdi brez smisla, ker tako majhnemu otroku ne znam povedati dovolj jasno in na kratko, poleg tega se sprašujem, ali bi sploh kaj razumel, tako da ga ponavadi pustimo, da se zjoka in se umiri sam, ne da bi ga kdorkoli tolažil, mu ogovarjal, na neki način ga ignoriramo. Kaj bi predlagali vi? Me pa še dosti bolj moti, ker je začel v takih okoliščinah tudi tepsti – klofuto primaže kateremu koli od nas, zlasti ko ga dvigneš k sebi, da ga umakneš od stvari, ki jo počne napačno. Takrat se mi res ne sanja, kako naj se ustrezno odzovem. Včasih ga primem za roko in ponavljam »ne«, pa poskuša klofutati s še večjim veseljem. Potem ga na trdo odložim na tla in odidem stran. Babi, ki ga pazi, je tudi že prekipelo in ga je udarila nazaj po roki ... Kaj svetujete? Kako se odzvati odraslo, zrelo, mu dati vedeti, da je njegovo ravnanje napačno, torej, postaviti mejo?
Tudi drugače vidim, da poskuša z vpitjem doseči, kar želi: čez dan nam še nekako uspeva, ponoči, ko se nekajkrat zbudi in želi prav vsakič piti, pa ne odneha, dokler ne dobi vode. Mislim, da se malo crklja s tistim mehkim ustnikom, zato mu ga nočem ponuditi vedno, ko to hoče. Poleg tega se mi ne zdi potrebno, da ponoči toliko pije, a dokler mu ne ustrežem, vpije kot za stavo; ko dobi stekleničko, popije in potem mirno spi naprej. Hvala za odgovor. Mina

Pozdravljeni, Mina! Problem, s katerim se srečujete, se dogaja pri vseh malih raziskovalcih te starosti, ki vztrajno hočejo pokazati, kdo so, in neumorno premikajo meje svojega dosega. Postavljanje meja v vzgoji je eden najpomembnejših temeljev, za katere so odgovorni starši. V okviru postavljenih meja se otrok uči, kaj je prav in kaj ne, do kod lahko gre. Tako se, kljub čustvenim izlivom, počuti varnega in organiziranega.

Glede problema pri hranjenju. Otrok to počne, ker lahko. Kadar meče hrano s krožnika, vilice na tla in podobno, ni lačen. Problem današnjega časa je, da otroci velikokrat sedijo za mizo siti. Če bi bil vaš malček lačen, bi zagotovo jedel. Takoj, ko začne metati hrano in pribor, ga odstavite od mize. Jedel bo, ko bo čas za naslednji obrok. Pričakujemo seveda buren čustveni odziv, a ga ne podpremo. Pustimo otroku, da izživi afekt, ko se pomiri, gre življenje naprej. Otroci so zelo inteligentna bitja in hitro dojamejo sporočilo. Če med afektom tepe, brca … vztrajno in odločno ponavljamo NE. Zelo pomembno je, da mu to jasno povemo. Kratko in jedrnato. Leto in pol star malček že zelo dobro ve, kaj pomeni beseda NE. Dajemo ga stran od sebe, vendar ga ne zapiramo v sobe, posedamo na stolčke in podobno, ker mu moramo sporočiti, da je njegovo vedenje tisto, ki ni dobro, ne pa on, kot oseba. Kazni ni!

Odrasli vzgajamo otroke, zato je pomembno, da ostanemo tudi v čustvenih odzivih odrasli, torej ostajamo mirni. Nobeno čustveno nadvladovanje nad otrokom, naj bo to oštevanje, kaznovanje ali pomilovanje, ni prava pot v vzgoji. Otroka nikoli ne vzgajamo z enakimi afekti, kot jih pokaže sam. Babica v vašem primeru ni ravnala prav. Tako otroka učimo, da je to dovoljeno.

Če vas otrok poskuša udariti, ko ga dvignete v naročje, ga preprosto odložite na tla. Naj da jezo iz sebe, ne pustite, da se znese nad komerkoli ali da uničuje stvari. Vztrajno, mirno odstavljanje bo obrodilo mirnost in dojemanje, kaj je prav in kaj ne. Osemnajstmesečnik se uči življenja in prav je, da mu to pustimo. S postavljenimi mejami. Starši morate biti zrela avtoriteta!

Glede noči se že sami zavedate, da to ni več potrebno, le lažje vam je tako. Pitje ponoči, duda, hranjenje otroka, vse to je naše lagodje, da gre lažje mimo. V ključnem trenutku, ko je otrok pravzaprav že dovolj zrel, da lahko prespi noč brez teh dejavnikov, nam je lažje ponuditi dudo, stekleničko, vodo … Malček si kaj hitro zapomni vzorec, da moraš nekaj popiti, ko se prebudiš, da lahko zaspiš nazaj. Osemnajstmesečni otrok pa je dovolj zrel, da lahko zaspi tudi brez tega. V nekaj nočeh bo dojel, da mu ni treba piti, vendar tudi tukaj ne bo šlo brez čustvenega afekta. Naj čuti vašo prisotnost, pobožajte ga, varnost naj dobiva od staršev, ne od stekleničk, dud in kozarčkov. To je sredi noči težje, vendar bo vsaka bližnjica le še otežila zadeve.

Vse trenutke ali obdobja v dnevu, ko ni afektov jeze in premikanja mej, naj otrok ve, da ste ponosni nanj, da ga imate radi, pohvalite in spodbujajte ga v tistem, kar mu gre dobro, pri čemer je uspešen. Naj bosta postavljanje mej in dopuščanje izražanja čustev, kot sta jeza in žalost, uravnotežena s poudarjanjem, da ga vidite, slišite, cenite, ste ponosni nanj in ga spodbujate.

Pomembno je, da smo z otrokom in ob njem, da dobi varnost od staršev, ne pa od zunanjih umetnih podpornikov. Na vsej poti vzgoje je pomembno, kako čustveno stabilni smo starši. Le tako lahko vzgojimo čustveno stabilnega otroka.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Tjaša Kočevar Dakić (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev ; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.

Več o novih svetovalkah, Tjaši Kočevar Dakić in Mojci Stonič, pa tukaj.



Naš malček burno uveljavlja svojo voljo

Problem današnjega časa je, da otroci velikokrat sedijo za mizo siti. Če bi bil vaš malček lačen, bi zagotovo jedel. Foto: Shutterstock

Prijavi sovražni govor