Nedelo izbira: Pr’ Končovc, Javornik

Je dobro? Domače je! Za tri sončke in pol!

Objavljeno
14. april 2017 10.14
Uroš Mencinger
Uroš Mencinger

Dve jedilnici sta polni in z Jošta je spust napovedala že nova pošiljka lačnih pohodnikov. Na stenah so lovske trofeje, na stari kredenci pa letno poročilo o domačih sestavinah. Ko nova skupina prijazno pozdravi: »Dober tek! Je dobro?«, ni treba dolgo čakati na odgovor. »Domače je!« opiše vse najboljše prave, družinske, iskrene, tradicionalne, vsak konec tedna polne kmetije odprtih vrat, v katerih mama kuha, kakor jo je babica naučila, otroci gredo v dolino le še v kino, gostje pa pridejo celo peš. Prav takšen je Končovc!

Tam, kjer je tako, opisa ni dobro začeti, temveč končati … Gre namreč za to, da je domače res dobro (šele) takrat, če lahko od mize tudi vstaneš. Glede tega pri Končovcu pod Joštom ni težav. Orehovo potico si razdelita, saj jo bo ona poplaknila z encijanovo korenino v šnopsu, on s tepkovcem iz hrastovega soda, pehtranovo pa si bosta jutri doma odvila.

Jošt je sveta gora Kranjčanov. Ob lepih nedeljah je kot božja pot. Končovc je potem za nagrado, tako tistim z vrha kot onim, ki so dolgo iskali prazno parkirno mesto. Prve tepkovec pogreje, drugi pa zvrnejo raje meliso za začetek kot encijan za konec.

Tri četrtine doma

Torej drži, kar piše! Upam, da bomo komu naredili krivico, toda tako iskren listek smo videli prvič, čeprav bi ga morali imeti že na vhodnih vratih prav vsi. »V letu 2016 smo imeli 72 odstotkov domačih surovin, pridelanih in/ali predelanih doma, 12 odstotkov smo jih dokupili z drugih kmetij in 16 odstotkov smo jih kupili v prosti prodaji.« Ko tako opišeš domače, je še boljše, kakor če le pohvališ, da je dobro! Saj si zraven dobil še seznam kmetij, ki bodo, morda, prišle na vrsto za kak prihodnji obisk; Poličarjeva kmetija iz Naklega poskrbi za skuto, jajca, krompir in zelje; kmetija Unetič iz Kostanjevice na Krki odžeja s cvičkom in modro frankinjo, ima pa tudi čebulo, jagode in buče; polsuho mešano je od Trojnerja iz Jakobskega Dola; briško mešano je s kmetije Zaletel iz

Hruševlja v Brdih; teletina je Tolarjeva iz Praprotna, svinjsko meso za pečenke, klobase, šunke in ocvirke pa je s slovenskih kmetij, ki jih je preveč za listek na kredenci. Sicer pa za največ poskrbijo kar Kristanovi z Javornika, ki so pr’ Končovc doma, sami, od svežega mesa do suhih mesnin, od krompirja do sezonske zelenjave, od solat, orehov in sadja do sadnih sokov, sirupov, čajev, žganj in medu. Tako, naj se ve, kaj vse je treba pridelati in predelati ter kaj in kje še dokupiti, če hočeš, da je doma na kmetiji res domače!

Narezek iz domačih suhomesnih izdelkov ima na skrbnem pogrinjku ob gorenjskih nageljnih krožnik, kot se spodobi, s čebulnim vzorcem in zgodovino. Na njem narezano ni za to, da bi zavijali, temveč pojedli. Slanina, salama, klobasa, budžola, skutni namaz, kisle kumarice s kruhom, ki je pregrešno penast, s kozarcem, ki je pohvalno in gorenjsko neobičajno napolnjen, saj lahko izbiramo med vsemi vinskimi deželami. Še marsikje v dolini ne vedo, da so tri …


Narezek domačih sušenih mesnin Foto: Uroš Mencinger

Mama in sin sta v kuhinji, snaha pri gostih. Kombinacija je prava, saj so jedi tradicionalno iskrene, a niso materinsko obilne. Ta mlada prinaša hitro in z nasmehom, tako kot se spodobi za kmetijo odprtih vrat in kot izdaja veselje, ker so gostje zadovoljni.


Pladenj vsega

Jelenov karpačo ima enak vzorec, a še nekaj negorenjskih prijemov. Na vrhu oljka ni sama, saj je pod njo meso prelito z deviškim oljem in čez njo potreseno s sirom. Meso nima okusa po hladilniku, čeprav je tanko odrezano. Skratka, tiste trofeje, ki jih je polna vsa veža, niso le za okras, temveč tudi dokaz.

Ko postavijo na mizo še juhi, ni čudno, da nam je Končovca priporočil chef, ki ima pet sončkov (Bine Volčič). Tudi najboljši gredo z družino najraje pojest kaj domačega. Gobova je bila gorenjska zaradi gob in negorenjska zaradi njihove količine, govejo pa je krasil mesni štrukeljc, ker takšnega doma več ne znamo sami narediti. Je bilo torej dobro? Kaj sploh sprašuješ, saj je bilo domače!

Če imajo priloge čebulni in juhe majolikin vzorec, pri glavni jedi za vse, ki nedelje preživijo pri družinskem kosilu, najsi bo pri mami ali v domači gostilni, ni dileme. Tudi pr’ Končovcu imajo radi vsega po malem in na enem pladnju, ki se blešči izpod svinjske pečenke, ocvrtega piščanca, telečjega pariškega ter štrukljev s skuto in praženega krompirja z dovolj čebule. Glede na to, da so sosedje odprli zanimivo debato, kje imajo najboljše »pšance«, smo tudi mi menili, da je bolje, če gre cvrtje prej na mizo, če je pečenka bolj sočna in če se pladenj ne sveti, toda, hej, bilo je res domače in zraven so bili prvi Kristanovi zeleni šparglji! »Tukaj na Joštu je vse štirinajst dni prej in prav toliko tudi dlje ostane,« je povedala mama, ki je s tem pojasnila še skrivnost domače solate. Berivka je bila namreč že velika, regrat s toplim krompirjem pa še vedno mehak.


Goveja bržola v čebulni omaki Foto: Uroš Mencinger

Ker pa smo bili še vedno radovedni, pa tudi krompirja, ki ima, ko je tako tenstan, rad čim več omake, nam je ostalo, smo dobili še govejo bržolo, kar v lepem piskru. Čebulna omaka je nastala z dovolj občutka, da je mesu, ki je bilo najprej popečeno, nato dušeno, dala vse tisto, kar je le včasih bilo vsaj enkrat na teden. Najbrž tudi zato, ker je bila Pr’ Končovc nekoč gostilna (od 1907 do 1956) in ker je kmetija še vedno tako domača kot včasih.

Štrudelj je vedno, če ni potice, so lahko buhteljni, drugi pari pa so še kvašeni ali krhki flancati, palačinke z domačo marmelado ali medom in skutni ali orehovi štruklji. Se poda tudi, če se vam z Jošta mudi in greste h Končovc’ le na južino, na ješprenj s klobaso ali telečjo obaro, seveda z ajdovimi žganci, po gorenjsko.

Zakaj obiskati?

Čeprav je polno, ni množično! Čeprav je poceni, je dobro. Čeprav je le en meni, je dovolj jedi za pravo pokušino domačih, gorenjskih jedi. Pr’ Končovc je res kmetija odprtih vrat, tako zaradi lončene peči, v kateri je vsako jutro kruh prvi na vročem, kot zaradi domačih sestavin, ki so večinoma iz lastne, ekološke pridelave.

Prihodnjič: Navis, Opatija, Hrvaška


Pladenj nedeljskega kosila Foto: Uroš Mencinger