Skupaj izbiramo dobra otroška igrišča

Pomagajte nam poiskati igrišča, za katera menite, da si zaslužijo predstavitev, in se potegujte za lepe nagrade!

Objavljeno
05. september 2017 12.34
U. I.
U. I.

Zakaj se otroci ne igrajo več zunaj? Zakaj celo najmlajši raje gledajo v pametne telefone, kot se družijo z vrstniki? Zakaj z dvorišč pod bloki ni več slišati vreščanja, smeha, tudi nedolžnih prepirov? Je to mogoče spremeniti? O tem se vse pogosteje sprašujejo starši in mnogi, ki se ukvarjajo z otroki.

Ni dvoma, način preživljanja prostega časa se je v nekaj letih močno spremenil. Mnogi otroci skoraj ne zaidejo več (sami) na dvorišče, veliko raje v mraku svoje sobe sedijo sami pred računalniškim zaslonom ali s pametnim telefonom v roki in se »družijo« z vrstniki na družbenih omrežjih. Da bi spodbudili razmislek o tem, kako preživljajo prosti čas, in opozorili na pomen gibanja za njihov razvoj, smo se v Nedelu odločili, da izpeljemo akcijo, v kateri bomo izbirali najboljša zunanja otroška igrišča po Sloveniji. Vseh seveda ne bomo mogli predstaviti, to bo izbor, pri katerem boste, dragi bralci, imeli pomembno vlogo tudi vi.

Za začetek vas vabimo, da nam pomagate poiskati igrišča, za katera menite, da si zaslužijo predstavitev. To pomeni, da so varna, kakovostno narejena, domiselno opremljena in dobro vzdrževana. Predloge bomo zbirali do ponedeljka, 18. septembra, na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., zato razmislite in nam kar čimprej pošljite predloge s kratko utemeljitvijo in natančno lokacijo. Naredili bomo izbor in jih osem predstavili v časopisu. Na koncu akcije, ki se bo iztekla konec oktobra, pa vas bomo povabili, da glasujete za zunanje igrišče, ki je po vašem mnenju najboljše. Deset glasovalcev, ki jih bomo izbrali z žrebom, bo nagradil Henkel.

Rojeni za gibanje

Raziskave o pomenu igre na prostem so v zadnjem obdobju vse bolj številne. Zdi se, da bolj ko upada zanimanje otrok za gibanje zunaj, bolj strokovnjaki raziskujejo pozitivne plati gibanja in igre na prostem ter po drugi strani posledice dolgotrajne neaktivnosti za njihov telesni in umski razvoj. Nevroznanstveniki dokazujejo, da gibanje zelo ugodno vpliva na delovanje možganov, še zlasti otroških: bolj so organizirani, učljivi, dlje so lahko zbrani. Številne tuje raziskave so že potrdile, da lahko premalo gibanja pri dojenčkih in otrocih pripomore tudi k poznejšim težavam v govornem, čustvenem, kognitivnem razvoju oz. razvoju možganov na splošno.

Učitelji že ugotavljajo, da so šolarji vse bolj okorni, nespretni, starši pa se čudijo, da njihovi potomci ne znajo ali si ne upajo početi tistega, kar je bilo zanje v otroštvu povsem samoumevno, recimo, splezati na drevo ali po spolzkih kamnih prečkati potok. To, da se mnogi otroci v razvojnem obdobju skorajda ne gibljejo, da večino časa presedijo, za njih ni škodljivo le zdaj, ampak bo imelo resne negativne posledice tudi v njihovem poznejšem, odraslem življenjskem obdobju. Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da je človeško telo narejeno za gibanje, da je mišice treba uporabljati, saj drugače zakrnijo, da dolgotrajno sedenje in slaba drža potegneta za seboj še druge zdravstvene težave. Koliko bolezni se lahko razvije, če človek ne skrbi zase, za svoje telo in um.

Rek zdrav duh v zdravem telesu je starodaven, a ga morda nikoli prej ni bilo tako pomembno upoštevati kot prav zdaj. Kakšni so pozitivni učinki gibanja zunaj? V druženju z vrstniki se otroci naučijo igrati, spodbujajo svojo domišljijo, učijo se tudi socialnih veščin. Sončna svetloba jim izboljša razpoloženje, dobijo prepotrebni vitamin D. Z igrami v naravnem okolju, torej tudi v prahu in blatu, se krepi njihov imunski sistem, takšni otroci manj zbolevajo za astmo. Gibanje je dober recept proti debelosti. Vsi vemo, da narava dobro vpliva na človekovo počutje. In ne nazadnje: če želimo, da naši potomci s tem planetom ravnajo bolj odgovorno, jim moramo pokazati njegove lepote in jih spodbuditi, da ga vzljubijo