Nedelova svetovalnica: Ko otrok besni, mama popusti

Vpije otrok, nato vpije mama, oče se umakne, ker tega ne more prenašati, nihče se ne počuti dobro. Kako iz začaranega kroga? Odgovarja Janja Dermastja, Modra ura.
Objavljeno
13. oktober 2015 11.47
jok
Janja Dermastja
Janja Dermastja

Imam štiriletnega sina, ki je zelo nagle jeze. V trenutku, ko ni po njegovo, začne besneti. Tudi ko se skupaj igrava, ponori, če ne gre po njegovih pričakovanjih. Kadarkoli kaj zahtevam od njega, se razjezi, vpije, da ne bo, noče in da me ne mara. Vsakokrat mu dopovedujem, da v resnici ne misli tako, da je le jezen. Ponavadi potem žal popustim, pa vem, da ni prav. Moram povedati, da sem precej sama za vse. Mož se vrača iz službe šele pozno popoldne ali proti večeru in verjamem, da je utrujen in da se mu ne da boriti s sinom. Pogosto tudi sama vpijem. Vem, da ni prav, a si ne morem pomagati. Mož se umakne in pravi, da tega ne more več prenašati. Počutim se popolnoma nemočno in jezno. Bralka

Nemočno in jezno se počutite, ker ste vso moč predali sinu in ker ste sami za vse. Vsa svoja čustvena stanja tako nehote prenašate na otroka. Ljudje smo čustvena bitja in vsi doživljamo prijetna in manj prijetna čustva. Otroci še toliko bolj silovito. Smo pa ljudje tudi razumska bitja in otrok mora spoznati in razumeti, da ni v živ­ljenju samo tisto, kar hočem, ampak tudi, kar moram. In to dosežemo z jasno postavljenimi pravili in mejami. Otrok mora vedeti, kaj sme in česa ne sme ter kakšne bodo logične posledice, kadar ne upošteva dogovorov in pravil. Edino tako se bo počutil varnega. Mož se mora vključiti v »discipliniranje«. Občutek imam, da se obnaša kot vajin sin – le kar hoče, ne, kar mora. Otroka ne zanima, koliko dela oče in kako utrujen je. Mož mora prevzeti del starševskih dolžnosti in ena od njih je, da mu postavi jasne okvire in je hkrati ljubeč in zaupanja vreden oče. Brez tega ne bo šlo.

Ker težko prenašate otrokove izbruhe, se najprej vprašajte, kaj v vas sproži njegova jeza. Navadno je to kar tisto, česar sami nismo razrešili. Razmislite malo o tem in razmislite, zakaj niste dosledni in zakaj popustite. Kakšen je vaš odnos do meja? Kako ste bili sami vzgojeni?

Otroci poskušajo doseči svoje na različne načine, z jokom, vpitjem, žaljenjem, zmerjanjem, mlajši z grizenjem, brcanjem. Vse to je odraz njihove nemoči in preizkušanja, do kod lahko gredo, da bo eden od staršev popustil. Dobro vedo, na kateri gumb morajo pritisniti, da bo po njihovo. In poskušajo tako dolgo, dokler ne dosežejo tistega, kar želijo. Sin je že oblikoval svoj vzorec obnašanja, ki očitno deluje. Nasvet: ostanite mirni in ne popustite v svoji zahtevi. Ne jemljite njegovih izpadov osebno.

Izbruhi besa so normalen pojav od drugega do četrtega leta starosti in sodijo k razvoju otrokove osebnosti. Ker je otrok frustriran v smislu »hočem, ampak ne smem« ali pa »moram, ampak nočem«, mu ne preostane drugega, kot da to pokaže na njemu najlažji način. Starši moramo sprejeti, da so čustva del življenja in da se jih je treba naučiti sprejemati, ter se primerno odzivati.

Pri odzivu na otrokov izbruh je pomembnih več stvari. Najprej moramo zadovoljiti njegove potrebe po tem, da sprejmemo njegova čustva. Otrok nekaj čuti, v tem primeru jezo. Ko zavpije: »Ne maram te več,« nikar ne recite: »Saj tega ne misliš tako.« S tem namreč zanikamo čustva. Otrok nekaj čuti, a mi mu dopovedujemo nekaj drugega. Če pa otroku preprečujemo doživljanje čustev, češ ne smeš tako čutiti, jih lahko začne potlačevati ali nadomeščati z drugimi. Potlačevanje čustev pa lahko vodi tudi v bolezen.

Torej, sprejmite njegovo jezo, jo poimenujte in jo potrdite: »Razumem, da si jezen.« Drugo pa je, kaj zdaj z njo naredimo. Prava umetnost je otroku pomagati, da izživi jezo, ne da bi škodil drugim ali sebi. Tu lahko pomaga boksarska vreča. Ko je torej besen, naj boksa v vrečo, da gre bes na plano. Lahko izberete poseben vzglavnik, ki naj ga ima otrok, da z njim tolče po postelji. Vi se med viharjem umaknite na varno in počakajte, da se ohladi. Ko se nevihta poleže, ga lahko učite primernejših odzivov z igro vlog. Mlajši otroci imajo zelo radi, če lahko prenesejo vsakodnevno situacijo v kraljestvo živali. Naj sin sam izbere živali in odigrajta situacijo iz vašega vsakdana, ko ga popade bes. V takšni igri pridobi otrok konkretne izkušnje. Naj igra več vlog: ko se mora razjeziti in ko je »žrtev« jeze drugega. Naj išče primerne odzive.

Poskrbite pa tudi za svoja čustva. Naučite se, kako jih lažje uravnavati. En primer: vse, kar bi najraje rekli otroku, lahko spravite na papir. Tako otroka ne boste poškodovali z besedami. Poskrbite tudi zase, vzemite si čas zase, kajti le spočita in umirjena mama je lahko funkcionalna mama. Odkrit pogovor z možem je nujen. Mož vas mora podpreti, saj je enotna in skupna vzgoja edina prava pot, da vzgojimo odgovornega in čustveno stabilnega otroka.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.